Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo obravnava področje preoblikovanja logotipov, s poudarkom na preoblikovanju logotipov glasbenih skupin. Ker je preoblikovanje logotipov pomemben proces, so najprej opredeljeni pojmi vizualna komunikacija, celostna grafična podoba in logotip. Predstavljeno je tako oblikovanje kot preoblikovanje logotipov, kjer je izpostavljen njihov pomen, razlogi in posledice. Drugi del diplomskega dela je osredotočen na preoblikovanje logotipov glasbenih skupin, ki delujejo v široko opredeljenem punk žanru. Analiza logotipov izbranih glasbenih skupin predstavlja osnovo za praktični primer – preoblikovanje logotipa slovenske glasbene skupine Alo!Stari. Za glasbene skupine je zelo pomemben promocijski material, na katerega so prototipno umeščeni novo nastali logotipi.
Ključne besede: logotip, preoblikovanje logotipa, glasbena skupina, punk, Alo!Stari
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (7,43 MB)

Opis: Magistrsko delo zajema pregled slovenskega glasbenega in plesnega izročila, pomemben del pa predstavlja analiza glasbene spremljave koreografije Na povorko. Godci in plesalci so imeli v ljudskem življenju pomembno vlogo, saj sta bila tako ples kot glasba prisotna pri različnih priložnostih. Brez glasbene spremljave se je redko plesalo, brez plesalcev pa je bila potreba po glasbi in godcih manjša. Tako je medsebojna povezanost glasbe in plesa v folklornih skupinah občutna še danes.
Ključne besede: slovenski ljudski godci, slovenski ljudski ples, glasbena spremljava, plesne melodije, godčevska skupina, Folklorna skupina Kamnik, Na povorko
Objavljeno v DKUM: 18.02.2021; Ogledov: 892; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: Diplomsko delo v uvodnem poglavju govori o pouku glasbe na osnovnih šolah ter uporabi sodobnih učnih medijev in njihovem vedno večjem pomenu pri pouku glasbe ter pri šolskih in obšolskih glasbenih aktivnostih. V empiričnem delu predstavljena raziskava je pokazala, da vse v raziskavo zajete osnovne šole ponujajo veliko glasbenih aktivnosti, le majhen del le-teh pa imajo posnetih in arhiviranih. Raziskava je tudi pokazala, da v šolah obstajata interes in želja po kakovostnih zvočnih posnetkih – in to je bila osnova za izvedbo praktičnega dela. V praktičnem delu so predstavljeni postopki, ki na preprost način usmerjajo glasbene pedagoge ali druge pedagoške delavce k pridobivanju kakovostnih zvočnih posnetkov glasbenih aktivnosti na šoli. Ti postopki so opisani in vizualizirani enostavno, a natančno ter prikazujejo možnost ustvarjanja kakovostnih zvočnih posnetkov z minimalnimi sredstvi. Zelo uporabna priloga diplomskemu delu je DVD, na katerem so po korakih razloženi in praktično demonstrirani postopki snemanja šolskega pevskega zbora, Orffovega inštrumentarija in šolske glasbene skupine.
Ključne besede: osnovna šola, zvočni posnetki, pevski zbor, Orffov inštrumentarij, šolska glasbena skupina
Objavljeno v DKUM: 22.07.2015; Ogledov: 1486; Prenosov: 206
Celotno besedilo (6,50 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali ciljne skupine glasbenih skupin. Raziskovali smo trenutno stanje na slovenskem glasbenem trgu. Zanimalo nas je, kdo so najpogostejši kupci posnete glasbe (CD, kasete z glasbo, LP, single, glasbeni video), kakšen je trend prodaje glasbenih izdelkov, prodajo smo tudi primerjali po glasbenih zvrsteh. Opravili smo anketo, v kateri smo ugotavljali, kako starost, spol, izobrazba, družinski status in plača vplivajo na pogostost poslušanja glasbe, pogostost nakupa posnete glasbe, medij poslušanja (televizija, radio, posneta glasba, internet), zvrst poslušane glasbe in udeležbo na koncertih. Iz pridobljenih podatkov iz ankete smo želeli razbrati, kateri del populacije je naša ciljna skupina, kateri bomo prodajali svojo glasbo. Na osnovi podatkov, pridobljenih iz ankete, smo izdelali ustrezen marketinški plan in načrt za odnose z javnostmi (v nadaljevanju P.R. — public relations — plan). Ugotavljali smo tudi, kateri medij oglaševanja je za nas v smislu dosega in stroškov najprimernejši. Ugotovili smo ciljno skupino, na katero lahko ciljamo s prodajo svoje glasbe, in sicer so to mladi do 30, največ 35 let, od katerih je večina žensk, manj ali slabše izobraženih ter srednje dobro ali bolje situiranih. Ugotovili smo tudi, da na koncertih lahko pričakujemo mlade do 30, največ 35 let, tako moške kot ženske, slabše izobražene in prav tako tudi slabše situirane. V nadaljevanju smo ugotovili tudi, da je stanje na slovenskem glasbenem trgu podobno kot drugod po svetu, in sicer prodaja posnete glasbe pada, v razmahu sta digitalizacija in downloading, s tem pa tudi rast piratstva, založbe poslujejo vedno slabše - v splošnem je glasbena industrija v krizi. Edino rešilno bilko industriji predstavlja prodaja digitalne glasbe, ki počasi narašča. Glede na rezultate ankete se za nakup posnete glasbe pogosteje odločajo starejši in bolje situirani ljudje. Dobro se prodajajo CD-ji in DVD-ji, upada pa prodaja LP-jev in kaset. Vse bolj se veča število kupljenih glasbenih singlov, katere kupujejo predvsem mladi. Zvrst, ki jo anketiranci poslušajo zelo pogosto, je rock, srednje pogosto poslušajo pop in dance, zelo redko pa poslušajo metal, jazz, rap/hip-hop, narodno-zabavno, klasično, house/komercialno, Cro/Yu, etno in drugo glasbo. Trend prodaje glasbenih izdelkov je različen: zmanjšuje se prodaja fizičnih albumov, veča pa se prodaja digitalne glasbe. Slovenski založniki so različnih mnenj, na eni strani se osredotočajo le še na izdelke, ki bodo šli zagotovo v prodajo (Menart Records), na drugi strani so mnenja, da izdelek lahko proda, če je dovolj komercialen in hkrati njim všečen (Nika Records). Ugotovili smo tudi, da je za nas najbolj primeren medij za oglaševanje internet in deloma tiskani mediji, zato smo celoten PR-plan osredotočili na oglaševanje preko teh dveh medijev.
Ključne besede: ciljna skupina, glasbena skupina, P.R. plan, marketinški plan, oglaševanje
Objavljeno v DKUM: 05.08.2011; Ogledov: 2148; Prenosov: 218
Celotno besedilo (710,10 KB)