| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Psihološki vidiki pooperativne bolečine
Monika Marinović, 2014, diplomsko delo

Opis: Za razumevanje in učinkovito lajšanje pooperativne bolečine je potrebno razumeti, kakšno vlogo imajo psihološki dejavniki, ki vplivajo na doživljanje bolečine. Glavni cilj pri lajšanju pooperativne bolečine je zmanjšati odmerek zdravila in posledično zmanjšati stranske učinke, a še vedno zagotoviti ustrezen terapevtski učinek. Multidisciplinaren timski pristop je osnova za načrtno in sistematično lajšanje bolečine. Kako se posameznik odziva na pojav bolečine, je odvisno od starosti, okolja, preteklih izkušenj, pričakovanj in domnev. Glasbena terapija lahko prispeva k pomiritvi pacienta in preusmeritvi pozornosti, kar pozitivno vpliva na zmanjšanje krvnega tlaka in frekvence dihanja. V diplomskem delu smo predstavili pooperativno bolečino in mehanizem nastanka bolečine, opisali psihološke faktorje in glasbo kot nefarmakološki način lajšanja pooperativne bolečine. S pregledom domače in tuje literature ter pregledom elektronskih virov smo si odgovorili na postavljeni raziskovalni vprašanji in ugotovili, da so pozornost, anksioznost oz. tesnoba, spomin, določene naučene reakcije in pričakovanja najpomembnejši psihološki faktorji, ki vplivajo na posameznikovo spoprijemanje z bolečino, ter da glasba pomirjajoče in sproščujoče deluje na pacienta, kar pozitivno vpliva na vitalne funkcije.
Ključne besede: bolečina, pooperativna bolečina, psihologija bolečine, psihološki faktorji bolečine, glasbena terapija, nefarmakološke metode
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 1403; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (188,14 KB)

2.
POVEZANOST GLASBENIH DEJAVNOSTI Z EMOCIALNIM IN SOCIALNIM RAZVOJEM PREDŠOLSKEGA OTROKA
Vesna Hriberšek, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljam povezanost glasbenih dejavnosti z emocialnim (čustvenim) in socialnim razvojem predšolskega otroka. V teoretičnem delu smo predstavili naslednje: vpliv glasbe na predšolskega otroka, emocialni (čustveni) in socialni razvoj v starostnem obdobju srednjega otroštva. Velika pozornost pa je bila namenjena tudi načrtovanju glasbenih dejavnosti v predšolski vzgoji, ciljem glasbene vzgoje ter področjem glasbenih dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu smo raziskali in podrobno razčlenili problem, katere glasbene dejavnosti se v vrtcu največkrat izvajajo. Rezultati raziskave so pokazali, da je to petje, igranje na instrumente ter poslušanje glasbe. Namen raziskave je bil tudi ugotoviti, katere oblike socialnega vedenja in katera čustvena stanja se največkrat pojavljajo pri izvajanju glasbenih dejavnosti. Ugotovili smo katere glasbene zvrsti vzgojiteljice največkrat predvajajo. Vse dobljene rezultate pa smo interpretirali s teoretičnimi postavkami ter tako prišli do ugotovitev, da je glasba močno povezana z otrokovim socialnim in emocialnim (čustvenim) razvojem, saj povečuje pozitivne dražljaje pri predšolskem otroku.
Ključne besede: Vpliv glasbe, glasbena psihologija, socialni razvoj predšolskega otroka, emocialni razvoj, načrtovanje glasbene vzgoje, cilji glasbene vzgoje, glasbene dejavnosti.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 3762; Prenosov: 947
.pdf Celotno besedilo (449,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici