1. Nihče me ne razume - avtorska glasbena pravljica za osnovnošolce v 3. vzgojno-izobraževalnem obdobjuSaša Brezovšek, 2024, magistrsko delo Opis: Pričujoče magistrsko delo obravnava glasbeno pravljico kot didaktično sredstvo aktivne glasbene komunikacije in se osredotoča predvsem na 2. in 3. vzgojno-izobraževalno obdobje. Razdeljeno je na dva dela – teoretičnega in praktičnega. Teoretični del predstavi pomen aktivne glasbene komunikacije pri pouku glasbene umetnosti v 2. in 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju, ki je temeljna za celostni pristop na kognitivnem, afektivno-socialnem in psihomotoričnem področju in predvsem za ustvarjalno mišljenje in domišljijo, ki je pri današnjih mladostnikih primanjkuje, a je temeljna komponenta za delovanje v modernem svetu. Teoretični del predstavi načela poučevanja glasbene umetnosti za razvoj ustvarjalnosti in domišljije ter kot sredstvo predstavi glasbeno pravljico. Pravljica je v magistrskem delu analizirana, podane so tudi smernice za izvajanje. Glasbeno pravljico sestavlja vezno besedilo in 15 kratkih skladb, ki dopolnjujejo dogajanje, stopnjujejo dramatičnost, kažejo lastnosti glavnih likov in odnose med njimi. Vse skladbe so vokalno-instrumentalne, napisane so za dve solistki (Katarina, mama), tercet (učitelj, starši), manjšo skupino deklet (skupina »Kul punc«) ter mladinski pevski zbor, ki ima predvsem vlogo povezovalca in opisovalca dogajanja. Vodilno vlogo instrumentalne spremljave imajo klavir in Orffova glasbila, mestoma pa so dodana telesna tolkala.
Ključne besede: Aktivna glasbena komunikacija, domišljija, glasbena pravljica, 3. vzgojno-izobraževalno obdobje.
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (33,18 MB) |
2. Načrtovanje in izvajanje glasbene pravljice v vrtcu : diplomsko deloBarbara Trafela, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Načrtovanje in izvajanje glasbene pravljice v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in projektnega dela.
Teoretični del diplomskega dela je sestavljen iz opredelitve jezika in govora, gledališke umetnosti s poudarkom na lutkovni umetnosti in senčnih lutkah ter metodah dela z lutkami v vrtcu in glasbene umetnosti, kjer smo se posebej posvetili glasbenim dejavnostim v predšolskem obdobju: izvajanju glasbe (petje pesmi, igranje na glasbila), poslušanju glasbe, ustvarjanju v in ob glasbi ter glasbeno-didaktičnim igram.
V projektnem delu smo po posameznih dnevih načrtovali dejavnosti, s katerimi smo pri otrocih razvijali glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja ter jim približali senčne lutke. V okviru izvedenega projekta smo načrtovali in ovrednotili izvedbo glasbene pravljice s senčnimi lutkami Hiška, majhna kakor miška.
Otroci so ob zaključkiu projekta predstavili glasbeno pravljico Hiška majhna kot miška s
senčnimi lutkami otrokom in vzgojiteljicam ostalih skupin iz vrtca, poznali so rokovanje z
instrumenti in lutkami ter z veseljem predstavili to, kar smo skozi različne dejavnosti
pripravljali v času projekta.
Ključne besede: glasbena pravljica, gledališče, senčne lutke, glasbene dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 474; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,39 MB) |
3. Uglasbitev izbranih otroških pesmi Neže Maurer : magistrsko deloNeža Pavlovič, 2023, magistrsko delo Opis: Za učence razredne stopnje smo želeli ustvariti kakovostne avtorske uglasbitve otroških pesmi in glasbeno pravljico. Predstavimo pesnico Nežo Mauer, njeno poezijo za otroke in mladino ter nekatere dosedanje uglasbitve otroških pesmi na avdio zapisu in v notnem gradivu. Naštejemo najvidnejše slovenske skladatelje otroških pesmi, predstavimo glavne značilnosti v besedilu, vsebini, obliki, ritmu, melodiji, tempu, dinamiki, artikulaciji in izrazu, instrumentalni spremljavi ter otroškem obsegu. Zapišemo definicije glasbene pravljice, opišemo besedilo in glasbo v glasbeni pravljici, ključne razlike med glasbeno pravljico in pravljico z glasbo, navedemo nekaj primerov znanih pravljic ter obravnavamo cilje poslušanja in izvajanja glasbene pravljice. Predstavimo zbirko Beli muc avtorice Neže Maurer in lastne avtorske uglasbitve desetih izbranih pesmi iz zbirke. Pri vsaki pesmi analiziramo besedilo in glasbo ter dodamo notni zapis pesmi; posebej vokalni part in vokal s spremljavo za kitaro. Avtorska glasbena pravljica Janekovo popotovanje je zapisana v pripovedni obliki. Učitelj jo tako lahko v celoti izvede sam, na Youtubu so na voljo tudi posnetki vseh desetih pesmi. V poglavju Samorefleksija osvetlimo potek ustvarjalnega procesa, zadnje poglavje pa predstavlja strokovna recenzija pesmi in glasbene pravljice. V prilogo smo dodali scenarij za dramsko uprizoritev glasbene pravljice, v kateri sodelujejo učenci.
Ključne besede: otroške pesmi, glasbena analiza, uglasbitve pesmi, glasbena pravljica, Neža Maurer
Objavljeno v DKUM: 10.02.2023; Ogledov: 787; Prenosov: 115
Celotno besedilo (4,17 MB) |
4. Plesne dejavnosti na glasbeno pravljico Miška si poišče nov dom : diplomsko deloLucija Jovan, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Plesne dejavnosti na glasbeno pravljico Miška si poišče nov dom je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Namen naloge je bil pripraviti plesne dejavnosti na glasbeno pravljico Miška si poišče nov dom, skozi katere bi spodbujali otrokovo ustvarjalnost. Raziskali smo tudi, kakšne so možnosti povezovanja različnih področij iz Kurikuluma za vrtce s plesom na to temo. V teoretičnem delu smo se osredotočili na umetnost, predvsem na glasbo in ples. Izpostavili smo plesne dejavnosti, spodbude in povezave med plesom in glasbo. Posvetili smo se tudi glasbeni pravljici in poslušanju glasbe v predšolskem obdobju. V praktičnem delu pa smo načrtovali dejavnosti, ki smo jih izvedli v vrtcu z otroki, starimi 3–4 leta. Spremljali smo njihove odzive in raziskali uporabo različnih pristopov dela s predšolskimi otroki pri izvedbi plesnih dejavnosti. Na podlagi sprotnega opazovanja in evalvacij vzgojnega dela smo ugotovili, da je glasbena pravljica Miška si poišče nov dom primerna za starost otrok od tretjega do četrtega leta. Otroke smo seznanili z vsebino pravljice skozi različne plesne dejavnosti, kjer so bili otroci zelo ustvarjalni. Usvojili so vse gibalne motive, ki smo jih načrtovali, obenem pa so vsebino glasbene pravljice doživljali skozi svoj lasten gibalni izraz.
Ključne besede: ples, glasbena pravljica, gibanje, didaktične igre
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 904; Prenosov: 141
Celotno besedilo (938,31 KB) |
5. Muzikal Mojca PokrajculjaZala Hrastnik, 2018, magistrsko delo Opis: Glavni namen magistrskega dela je bil po literarni predlogi ustvariti avtorski muzikal za otroke, ki bi ga lahko izvajali tako odrasli kot otroci. Teoretično smo predstavili muzikal in glasbeno pravljico. Muzikal je odrska zvrst, v katero so vključeni ples, glasba in dramska igra. Na oder lahko postavimo tudi glasbene pravljice, ki vključujejo podobne elemente kot muzikal, vendar je ta kompleksnejši. Pri pripravi in izvajanju muzikalov oziroma glasbenih pravljic razvijamo učenčeve sposobnosti in ustvarjalne potenciale ter izpolnjujemo cilje na različnih področjih. V praktičnem delu smo ustvarili, podrobno predstavili in uprizorili muzikal Mojca Pokrajculja. Pričujoče delo omogoča, da lahko učitelji (in drugi) s pomočjo tega magistrskega dela poustvarijo muzikal Mojca Pokrajculja, saj so v delu vsa besedila pesmi, notni zapisi, scenarij ter opis scen in posameznih delov priprave tega muzikala. Muzikal Mojca Pokrajculja smo izvedli pred osnovnošolskim občinstvom in si s pomočjo empirične raziskave pridobili povratne informacije o predstavi. Rezultati so pokazali, da je bila predstava všeč vsem gledalcem, ne glede na spol in starost, in da bi učenci želeli sodelovati v takšnih predstavah.
Ključne besede: Mojca Pokrajculja, muzikal, muzikal za otroke, glasbena pravljica.
Objavljeno v DKUM: 22.01.2018; Ogledov: 3229; Prenosov: 628
Celotno besedilo (2,63 MB) |
6. S PLESOM IN GLASBO SKOZI LETNE ČASEAleksandra Cavnik, 2016, diplomsko delo Opis: POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE
Diplomsko delo obravnava plesne in glasbene dejavnosti otrok na predšolski stopnji. V teoretičnemu delu smo se opredelili na gibalni razvoj otroka v predšolskem obdobju, razsežnosti plesa, povezavo med plesom in glasbo, plesno-gibalne dejavnosti v predšolskem obdobju, načrtovanje vzgojnega dela, analizo in refleksijo vzgojnega dela.
Namen praktičnega dela je bil proučiti plesni odziv otrok na različno zvrst glasbe v drugem starostnem obdobju. Ideje o spoznavanju in doživljanju letnih časov (jesen, zima, pomlad, poletje) skozi različno glasbo so bile preko plesa realizirane v neposrednih pedagoških delovnih pogojih, v Vzgojno varstvenem zavodu Slovenj Gradec, enoti Mislinja – šola, v oddelku od 5 do 6 let, v drugi starostni skupini.
Preko evalvacij neposrednega pedagoškega dela smo odgovarjali na raziskovalna vprašanja. Potrdimo lahko, da so otroci v drugem starostnem obdobju sposobni tako široke obravnave sklopov, sposobni so izpeljati urno kulturno prireditev pred širšo javnostjo, strokovni delavec lahko pri svojem delu in načrtovanju uspešno združuje vsa področja kurikula in zajame vse cilje le-tega. Lahko trdimo, da je primernost drugačnega načrtovanja zelo dobra, s tem pridobi sam strokovni delavec dobro podlago za uspešnejše načrtovanje in povezovanje področij kurikula, otrok pa preko zanimivih in razgibanih dejavnosti skozi celotno leto raste na osebni ravni.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: predšolski otrok, razsežnosti plesa, plesno-gibalne dejavnosti, načrtovanje vzgojnega dela, analiza in refleksija vzgojnega dela, folklorno izročilo, glasbena pravljica.
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 1839; Prenosov: 330
Celotno besedilo (1,77 MB) |
7. GLASBENA PRAVLJICA: POLŽ VLADIMIR GRE NA ŠTOPAleksandra Šentak, 2011, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela smo na podlagi strokovnih izhodišč obravnavali in opredelili pojme sodobna pravljica, slikanica, glasbene dejavnosti predšolskih otrok, glasbena pravljica. Vključena je tudi teoretična obravnava slikanice Polž Vladimir gre na štop, avtorice Mojce Osojnik. Glasbena pravljica je bila načrtovana na dva načina, ob poslušanju klasične glasbe in ob igranju na male instrumente. Obe glasbeni pravljici smo praktično izvedli v vrtcu, v skupini otrok starih 5-6 let. Otroci so obema glasbenima pravljicama z veseljem prisluhnili. Pri glasbeni pravljici s poslušanjem glasbe so otroci z zanimanjem poslušali tako skladbe, kot vsebino pravljice. Ob poslušanju glasbe so z veseljem gibalno ponazorili živali iz pravljice. Pri glasbeni pravljici z igranjem na instrumente pa so jih še posebej pritegnili instrumenti, ki so jih lahko sami preizkusili in nanje ob pravljici ustvarjali.
Ključne besede: sodobna pravljica, slikanica, glasbena pravljica
Objavljeno v DKUM: 07.11.2011; Ogledov: 6454; Prenosov: 909
Celotno besedilo (397,69 KB) |
8. GLASBENA PRAVLJICAMateja Komljen, 2010, diplomsko delo Opis: POVZETEK
V diplomskem delu je obravnavana glasbena pravljica. Predstavljeni so teoretična pojmovanja, podrobnejša opredelitev ter različne definicije glasbene pravljice. Namen je bil nakazati prisotnost, motiviranost in uporabo glasbene pravljice v osnovni šoli in vrtcu ter razlike med učitelji in vzgojitelji glede na delovno dobo. Opredeljene in interpretirane so empirične ugotovitve vključevanja glasbene pravljice v vzgojno-izobraževalni proces. Ugotovljene so nekatere pričakovane razlike pri vključevanju otrok v glasbeno pravljico. Vzgojitelji bolj posegajo po že znanih glasbenih pravljicah in jih večkrat popestrijo z različnimi rekviziti. Učitelji pa jih pogosteje sami oblikujejo, vendar nekoliko manj popestrijo. Ponujene so tudi rešitve pri zmanjšanju teh razlik.
Ključne besede: Ključne besede: glasbena pravljica, pravljica, dramatizacija, lutkovna igra, glasbena vzgoja, glasba
Objavljeno v DKUM: 07.04.2010; Ogledov: 10624; Prenosov: 2118
Celotno besedilo (792,79 KB) |
