| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Baletni oddelek Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje
Eva Kramer, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Baletni oddelek Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili razvoj plesa in baleta ter razvoj baleta v Sloveniji. Poudarili smo pomen, ki ga ima ples za razvoj otroka, saj močno prispeva k njegovemu socialnemu, čustvenemu, intelektualnemu in fizičnemu razvoju. Predstavili smo baletni oddelek Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, ki ga sestavljajo baletni vrtec, plesne pripravnice in program ples - balet. Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega kot institucija skrbi, da otroci razvijajo in gojijo ljubezen do plesa in plesnega izražanja. V empiričnem delu smo po določenem protokolu evalvirali baletne produkcije in opravili intervju z baletnima učiteljicama. Ugotovili smo, da ples vpliva na samozavest in samopodobo otroka, da se otroci prek nastopanja učijo vživljanja v različne vloge, razvijajo svoje gibalne sposobnosti in se izražajo skozi gib. Kakovost izobraževalnih programov Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega se odraža ne vedno večjem številu vpisanih otrok. Glasbena šola vzgaja generacije, ki pripomorejo k nadaljnjemu ohranjanju plesne tradicije in kulture, tako da otroci kasneje prenašajo ljubezen do plesa na svoje otroke in se udeležujejo kulturnih dogodkov in prireditev. Ugotovili smo tudi, da Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega prispeva k bogatitvi kulturnega utripa mesta Velenje, in s tem dviguje raven izobraženosti tega področja.
Ključne besede: ples, balet, Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, baletne produkcije.
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 160; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (895,81 KB)

2.
Glasbene didaktične igre: Analiza didaktičnih gradivih za glasbeno umetnost v osnovni šoli
Neža Justinek, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljena teoretična izhodišča v povezavi z glasbenimi didaktičnimi igrami. Povzeta so stališča različnih avtorjev in delitev glasbenih didaktičnih iger glede na glasbeno vsebino, namen, dejavnosti in cilje. V osrednjem delu magistrskega dela z metodo komparacije ter analize in sinteze ugotavljamo zastopanost glasbenih didaktičnih iger v gradivih za glasbeno umetnost v posameznih vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole. Glasbene didaktične igre so analizirane z vidika ciljev, ki omogočajo razvoj glasbenih sposobnosti, glasbenih spretnosti in glasbenih znanj, z vidika učnih oblik in z vidika pripomočkov, ki so potrebni za izvedbo posameznih glasbenih didaktičnih iger. V sklepnem poglavju so predstavljeni izsledki raziskave, s katero smo ugotovili, da so glasbene didaktične igre v didaktičnih gradivih za glasbeno umetnost v osnovni šoli večinoma zasnovane v obliki skupinske izvedbe. Po številčnosti je za prvo in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje podanih največ glasbenih didaktičnih iger, ki omogočajo razvoj glasbenih sposobnosti in glasbenih spretnosti, za tretje vzgojno-izobraževalno obdobje pa največ glasbenih didaktičnih iger, ki omogočajo razvoj glasbenih znanj. Za izvedbo večine opisanih glasbenih didaktičnih iger ne potrebujemo pripomočkov. V analiziranih didaktičnih gradivih je največ glasbenih didaktičnih iger podanih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole.
Ključne besede: glasbene didaktične igre, glasbena umetnost, osnovna šola
Objavljeno: 11.08.2020; Ogledov: 361; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

3.
Vključevanje vsebin glasbene umetnosti v pouk tujega jezika v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Anja Špindler, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali vključevanje vsebin glasbene umetnosti v pouk tujega jezika v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Na začetku teoretičnega dela predstavljamo učenje jezika skozi glasbo, v osrednjem delu pa se osredotočamo na medpredmetno povezovanje pouka tujega jezika s poukom glasbene umetnosti v osnovni šoli, kjer predstavljamo različne prednosti takšnega pouka ter vlogo učitelja pri le-tem. V empiričnem delu magistrskega dela smo raziskali, kako pogosto učitelji, ki poučujejo tuji jezik v 1. in/ali 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, vključujejo v pouk tujega jezika vsebine, metode in cilje glasbene umetnosti ter kakšna so njihova stališča do le-tega. Pri tem so nas zanimale razlike v odgovorih glede na vzgojno-izobraževalno obdobje, v katerem učitelji poučujejo, glede na njihovo izobrazbo in glede na morebitno opravljeno glasbeno šolo. V raziskavi je sodelovalo 129 učiteljev. Rezultati so pokazali, da učitelji statistično značilno pogosteje vključujejo vsebine, metode in cilje glasbene umetnosti v 1. VIO OŠ kot v 2. VIO OŠ. Tudi med učitelji razrednega pouka in učitelji tujega jezika so se pokazale statistično značilne razlike glede pogostosti vključevanja nekaterih glasbenih metod (metode petja in metode gibalnega ustvarjanja) in ciljev (samostojno petje pesmi, spremljanje petja z glasbili, gibanje ob glasbi itn.) glasbene umetnosti v pouk tujega jezika ter glede določenih stališč do le-tega. Raziskali smo tudi statistično značilne razlike med učitelji, ki so obiskovali glasbeno šolo, ter učitelji, ki glasbene šole niso obiskovali. Ugotovili smo, da statistično značilne razlike med njimi obstajajo v zelo redkih primerih.
Ključne besede: glasbena umetnost, tuji jezik, medpredmetne povezave, 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje, osnovna šola
Objavljeno: 27.02.2020; Ogledov: 671; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

4.
Glasbena šola v Ljutomeru
Nuša Korošak, 2019, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela izhaja iz realne potrebe po novih prostorih glasbene šole v Ljutomeru. V teoretskem in projektnem delu sta zasnovani in primerjalno obravnavani dve arhitekturni rešitvi sodobne glasbene šole na dveh alternativnih lokacijah: prenova trške stavbe nekdanje glasbene šole s prizidavo (lokacija A) in izgradnja novega objekta ob Domu kulture (lokacija B). Prostorski in programski intervenciji sta zasnovani s pomočjo strateških oblikovalskih pristopov k obstoječim stavbam, kot so vstavek, ovoj, parazit, jukstapozicija in preplet. Alternativni zasnovi ponujata racionalno izrabo prostora in v čim večji meri izkoristita potencial lokacij z namenom prostorskih izboljšav. Na lokaciji A se s celovito arhitekturno rešitvijo razširitve s prizidkom dvorane in prostorske organizacije v obstoječi stavbi vzpostavi kvalitetna programska vsebina, ki prispeva k ohranjanju trškega jedra. Jasna konceptualna zasnova nove glasbene šole na lokaciji B ob Domu kulture pa sloni na introvertirani ideji vertikalnega atrija ter nanj navezanih programov, ki hkrati z minimalnim posegom poveže novi del z obstoječim in omogoča sinergijsko uporabnost celote. Obe variantni rešitvi prispevata k prostorski identiteti Ljutomera z namenom izboljšanja možnosti za kulturne dejavnosti v mestu.
Ključne besede: Dom kulture, glasbena šola, Ljutomer, mestno jedro, prenova
Objavljeno: 05.02.2019; Ogledov: 809; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (47,23 MB)

5.
Uporaba skladb, ki posegajo na jazz področje na glasbenih šolah in uvrstitev klarineta v nadstandardne jazz programe
Julija Fajhtinger, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je zasnovano kot empirično delo. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Obravnava uporabo jazz skladb ali skladb, ki vsebujejo elemente jazza na klasičnih programih v nižjih glasbenih šolah, pojav klarineta v nadstandardnih jazz programih v svetu in v Sloveniji. Preučuje, ali učitelji na nižjih glasbenih šolah uvrščajo jazz skladbe ali skladbe z elementi jazza v svoje poučevanje, ali imajo kakšne izkušnje na tem področju in kako je na področju jazza v Sloveniji zastopan klarinet. Teoretični del obsega splošni del o jazzu in pojavu klarineta v tej zvrsti ter pogovore z aktivnimi jazz glasbeniki v Sloveniji, ki so iz svojih življenjskih aktivnostih na tem področju povedali, kako je bilo s pojavom jazza pri nas in kako je bilo s pojavom klarineta v jazzu. Z anketnim vprašalnikom smo torej izvedeli, ali se učitelji poslužujejo skladb, ki posegajo na področje jazza ali vsebujejo elemente jazza, če so imeli priložnost izobraževanja v tej smeri, kje so dobili znanje za poučevanje in če poznajo splošno področje jazza. V magistrskem delu so predstavljeni rezultati anketnih vprašalnikov, ki so jih reševali učitelji klasičnih programov na nižjih glasbenih šolah v Sloveniji.
Ključne besede: Jazz, glasbena šola, glasbeno šolstvo, klarinet, nadstandardni programi
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 514; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

6.
Idejna zasnova nove glasbene šole v lendavi
Gregor Vida, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavam temo s področja glasbenega in baletnega izobraževanja. Projektna naloga je podkrepljena s teoretičnimi izhodišči, vezanimi na glasbeno izobraževanje, akustiko, študijami referenčnih primerov in prostorskim kontekstom. V nalogi tako predstavim prostorski problem glasbenega izobraževanje v Lendavi ter na podlagi analiz predlagam lokacijo za novo glasbeno šolo. Umestitev nove glasbene šole, poleg prostorske problematike, rešuje tudi nedefiniran, neprimerno oblikovan, vendar kvaliteten odprt prostor v mestnem središču. Nova glasbena šola je umeščena v ožje mestno jedro, nasproti kulturnega doma in v neposredni bližini sinagoge. Med temi tremi kulturno-izobraževalnimi ustanovami se ustvari nov trg, katerega le- te definirajo in bogatijo s programom. Zahodni rob trga definira daljša nadstrešnica, ki služi izvajanju najrazličnejših programov – tržnice, kulinaričnih dogodkov, sejmov, prireditev. Središče mesta Lendave s tem pridobi novo kulturno središče, ki je arhitekturno, urbanistično in družbeno izpopolnjeno – prostor, vreden zadrževanja in ne samo prehajanja. Predlagana celostna rešitev za območje ob Župančičevi ulici bo tako pripomogla k revitalizaciji mestnega središča Lendave ter prebivalcem omogočila predvsem kakovostni javni prostor in nenazadnje tudi dostojen prostor za učenje glasbe in baleta.
Ključne besede: Lendava, glasbena šola, glasba, balet, arhitektura
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 958; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (81,65 MB)

7.
Glasbene sposobnosti, glasbena izvedba in neglasbene značilnosti učencev, ki obiskujejo glasbeno šolo
Nejka Podplatan, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo tri področja značilnosti glasbenega talenta: glasbene sposobnosti, glasbeno izvedbo in neglasbene značilnosti. V teoretičnem delu je najprej predstavljen temeljni teoretski okvir obravnave značilnosti glasbeno talentiranih učencev na razredni stopnji. Sledi podrobnejša obravnava (treh) izpostavljenih področij glasbenega talenta. Empirični del predstavlja raziskavo, ki je bila izvedena z deskriptivno metodo, podatki pa so bili pridobljeni s kvantitativnim pristopom. Temeljni cilj raziskave je bil proučiti značilnosti glasbeno talentiranih inštrumentalistov, ki obiskujejo glasbeno šolo Vzorec je vključeval 268 učiteljev inštrumentalnega pouka, ki poučujejo na glasbenih šolah Republike Slovenije. Izmed vseh učencev in učenk (od 6 do 10 let) so izbrali tistega oz. tisto, ki je po njihovem mnenju najbolj glasbeno talentiran/-a, in ga/jo ocenili s pomočjo anketnega vprašalnika. Pri tem je bil uporabljen obstoječi merski inštrumentarij avtorja Kovačiča (2016). Rezultati raziskave so pokazali, da so značilnosti glasbeno talentiranih inštrumentalistov, ki se nanašajo na glasbene sposobnosti, glasbeno izvedbo in neglasbene značilnosti nadpovprečno izražene (v intervalu 4 < M < 7). Spol ni statistično pomembno povezan z značilnostmi glasbeno talentiranih inštrumentalistov na področju glasbene sposobnosti. Razlika med deklicami in dečki se je pokazala pri dveh od štirih značilnostih glasbene izvedbe (delna potrditev hipoteze). Pri značilnostih glasbeno talentiranih inštrumentalistov na področju neglasbene značilnosti pa statistično pomembnih razlik med spoloma v glavnem ni. Z višanjem obiskovanja letnika inštrumentalnega pouka v glasbeni šoli oz. s starostjo, se izražene značilnosti glasbeno talentiranih inštrumentalistov statistično pomembno ne zvišujejo, razen v glavnem na področju neglasbene značilnosti.
Ključne besede: glasbeni talent, glasbena šola, glasbene sposobnosti, glasbena izvedba, neglasbene značilnosti
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 599; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

8.
Primerjava ustanovitvenih aktov in vzgojno-izobraževalnih programov glasbenih šol Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Nazarje
Manca Raušl Kodrič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Izvajanje javnega glasbenega šolstva v Sloveniji sega v leto 1816, ko je bila na naših tleh ustanovljena prva javna glasbena šola. V letu 2016 je javno glasbeno šolstvo v Sloveniji obeležilo svojo 200. obletnico. V Republiki Sloveniji danes deluje 67 glasbenih šol, ki izvajajo vzgojno-izobraževalne programe na področju glasbe in plesa. Glasbene šole v Republiki Sloveniji se ustanovijo z namenom izvajanja dejavnosti javne službe na področju kulture, vzgoje in izobraževanja. Javna glasbena šola je zavod, ki ga ustanovi občina ustanoviteljica z odlokom o ustanovitvi. Pravna podlaga za sprejem takšnega akta je statut občine ustanoviteljice, Zakon o zavodih, Zakon o organizaciji vzgoje in izobraževanja, Zakon o glasbenih šolah ter Zakon o lokalni samoupravi. Določba 6. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja navaja, da so izvajalci osnovnega glasbenega šolstva javne glasbene šole in zasebniki. V skladu z 44. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se javna glasbena šola lahko ustanovi, če je zagotovljen pouk vsaj petih orkestrskih inštrumentov (godala, pihala, trobila), klavirja, nauka o glasbi, predšolske glasbene vzgoje in šolskega godalnega in pihalnega orkestra. V pouk inštrumentov mora biti vključenih najmanj 130 učencev, od tega mora biti vsaj polovica vpisanih na orkestrskih inštrumentih. V skladu z določili 7. člena Zakona o zavodih, se zavod lahko ustanovi, če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji. Zavod se v skladu z 9. členom Zakona o zavodih ustanovi z aktom o ustanovitvi, ki ga sprejme ustanovitelj , 8. člen Zakona o zavodih pa zajema določila o sestavinah akta o ustanovitvi zavoda. V diplomskem delu so analizirani akti o ustanovitvah glasbenih šol Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Nazarje. Prav tako so analizirani vzgojno-izobraževalni programi teh šol. Glavna vira na področju urejanja vzgojno-izobraževalnih programov pri nas sta Zakon o glasbenih šolah ter predmetniki za vzgojno-izobraževalne programe predšolske glasbene vzgoje, glasbene pripravnice, glasbe, plesne pripravnice in plesa, sprejetih s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Ključne besede: glasbena šola, javni zavod, javna služba, odlok o ustanovitvi, občina ustanoviteljica, vzgojno-izobraževalni program
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 507; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (420,62 KB)

9.
Vzpostavitev sistema digitalnega oglaševanja za glasbeno šolo
Miha Petrovič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili proces vzpostavitev sistema digitalnega oglaševanja za privatno glasbeno šolo. Glasbena šola nima veliko razpoložljivih sredstev, zato išče promocijske kanale, ki so poceni in tudi učinkoviti. Večina glasbenih šol ima problem pridobivanja novih strank oziroma učencev, zato smo pred začetkom poslovanja glasbene šole ustvarili spletno stran ter profile na družbenih omrežjih. Cilj glasbene šole je večja prepoznavnost na trgu ter pridobitev novih strank, kar bi dosegli z digitalnim oglaševanjem. Opisali smo možnosti oglaševanja preko družbenih omrežij ter kako izdelati uporabnikom vabljivo spletno stran. Preden smo začeli izdelovati spletno stran, smo analizirali konkurenco ter izdelali arhitekturo spletne strani. Spletno stran smo ustvarili s pomočjo WAMP-strežnika in s sistemom za upravljanje vsebin Wordpress. Po objavi spletne strani in družbenih omrežij na spletu bo Google Analytics omogočal merjenje in spremljanje obiskov. Možnost nadaljnjega razvoja vidimo v izpopolnjevanju spletne strani in družbenih omrežij, predvsem pa v učinkovitejšem oglaševanju glede na statistiko merjenja Google Analyticsa.
Ključne besede: glasbena šola, Wordpress, spletna stran, družbena omrežja, Google Analytics, digitalni marketing
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 536; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

10.
Plesna vzgoja v luči ljutomerske vrtčevske tradicije
Tjaša Meško, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Plesna vzgoja v luči ljutomerske vrtčevske tradicije je napisano v obliki študije primera. V sklopu teoretičnega dela smo predstavili nekaj ključnih področij, ki se navezujejo na samo mesto Ljutomer. Opisali smo zgodovino kulturnih dogodkov mesta Ljutomer, predstavili kulturo celotne Prlekije, spoznali ljudske plese, noše in otroške igre, podrobneje spoznali Glasbeno šolo Slavka Osterca Ljutomer in njihovo baletno šolo, folklorna društva na območju Prlekije ter izbrskali nekaj značilnosti, praznovanj in obletnic iz ljutomerskega vrtca. Namen diplomskega dela je bil preizkusiti plesne teme v vrtcu, ki smo jih obravnavali v okviru predmeta plesna dramatizacija v vrtcu pri rednih študentih predšolske vzgoje v študijskem letu 2015/16. Cilj naloge pa je bil ugotoviti praktično uporabnost tem ter odziv otrok (vztrajnost otrok, njihova motiviranost in sodelovanje …) in prav tako uresničitev zastavljenih ciljev. Zato smo plesne teme preizkušali z otroki iz 2. starostnega obdobja, starimi 3–5 let, v Vrtcu Ljutomer. V empiričnem delu diplomskega dela pa smo izbrali in zapisali 8 učnih priprav z različnimi plesnimi temami, ki smo jih obravnavali pri predmetu plesna dramatizacija v vrtcu in se hkrati navezujejo na tradicijo mesta Ljutomer. Plesne teme so bile naslednje: labod, razvoj dreves, čebele in medvedi, ples čarovnic, piščanček v jajcu, suha roba, mi se z vlakom peljemo in štorklje. Plesne dejavnosti so bile uspešno zastavljene in izvedene, saj so otroci ob plesih uživali, izražali svoja čustva in spoznali svoje gibalno-plesne sposobnosti.
Ključne besede: ljudsko izročilo, folklorno društvo, študija primera, Vrtec Ljutomer, plesna vzgoja, baletna šola, Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 559; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1021,77 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici