| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
BALETNA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V GLASBENI ŠOLI RADLJE OB DRAVI
Duška Langeršek, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava baletno problematiko. V njem je najprej predstavljena zgodovina baleta, v nadaljevanju pa baletno poučevanje otrok. V kraju Radlje ob Dravi se kulturna društva povezujejo in dopolnjujejo. S tem namenom je v diplomskem delu predstavljeno Kulturno društvo Radlje ob Dravi, ki že dolgo sodeluje z Glasbeno šolo Radlje ob Dravi, kjer poleg poučevanja instrumentov in petja omogočajo otrokom tudi plesno izobraževanje na področju baleta. Poučevanje poteka po izobraževalnem programu, ki ga je izdalo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Podrobneje je predstavljena primerjava ciljev v učnem načrtu za plesno pripravnico s cilji s področja umetnosti oz. plesa v Kurikulumu za vrtce. Navedeno je knjižno gradivo, s katerim lahko otrokom približamo in predstavimo balet.
Ključne besede: predšolska vzgoja, zgodovina baleta, Glasbena šola Radlje ob Dravi, učni načrt plesne pripravnice
Objavljeno: 09.03.2009; Ogledov: 3013; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (10,18 MB)

4.
IZBRANA LITERATURA ZA USVAJANJE GLASBENOTEORETIČNIH ZAKONITOSTI PRI PREDMETU NAUK O GLASBI
Barbka Jahn, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je podan kratek pregled razvoja glasbenega šolstva na Slovenskem od začetka 19. stoletja do nastanka Akademije za glasbo. V nadaljevanju so opisani učni cilji izobraževalnega programa glasba, ki ga je sestavila nacionalna komisija za prenovo glasbenega šolstva. Namen diplomske naloge je raziskati in predstaviti pregled literature, ki je primerna za pouk nauka o glasbi. Nanaša se na literaturo, ki vsebuje vse elemente za kakovosten vzgojno-izobraževalni proces. Za pouk predmeta nauk o glasbi v 1., 2., 3. in 4. razredu so bili predstavljeni učbeniki Mali glasbeniki avtoric Brigite Tornič Milharčič, Karmen Širca Costantini in Eve Kozlevčar. Gradivo zajema vso učno snov, ki je predvidena po učnem načrtu izobraževalnega programa za predmet glasba. Kot dopolnilni učbeniki so navedeni 1., 2., 3. in 4. zvezek Nauka o glasbi Tomaža Habeta. Ker potek in vsebina učne snovi ne ustrezata novemu učnemu načrtu, je predlagana uporaba učbenikov po izbiri in presoji posameznih učiteljev. Delovni zvezki z naslovom Veselo do glasbe avtorice Alenke Peric so namenjeni učiteljem in učencem v glasbenih šolah, zlasti kot sredstvo vertikalne povezave učnih tem in kot metodični priročniki. Delovni zvezki ne obsegajo vseh področij predmeta nauk o glasbi, ki se obravnavajo od prvega do četrtega razreda, temveč le teoretične zakonitosti. Učitelji te povezujejo z drugimi področji. Zbirka didaktičnih pesmi avtorice Hermine Jakopič z naslovom S pesmijo do znanja obravnava glasbene pojme in vsebine, ki jih učenci uspešno usvojijo preko pesmic in jih znajo kasneje uporabljati pri drugih nalogah. Učenje pesmic lahko predstavlja del učnega programa ali pevsko gradivo, na katero učitelj otroke opozori takrat, ko obravnava določeno učno snov. Ker učbeniki Mali glasbeniki za peti in šesti razred še niso bili predstavljeni, je bila v diplomski nalogi navedena knjiga Pavla Mihelčiča z naslovom Osnove glasbene teorije, in sicer v prenovljeni, dopolnjeni in razširjeni izdaji. Učitelj pri razlagi teoretičnih zakonitosti dopolnjuje učni proces s priročniki Mateje Debevc in Borivoja Popovića. Diplomsko delo predstavlja podroben pregled izbrane literature za usvajanje glasbenoteoretičnih zakonitosti in raziskavo mnenja učiteljev o izbrani literaturi ter uporabi učnega gradiva v slovenskih glasbenih šolah.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: nauk o glasbi, glasbena šola, glasbena literatura, učbeniki in priročniki.
Objavljeno: 08.06.2009; Ogledov: 3565; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (667,71 KB)

5.
RAZVOJ GLASU IN GLASOVNI OBSEGI OTROK V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Barbara Žerjav, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen razvoj človeškega glasu in razvoj otroškega glasu. Da glas sploh nastane, so pa prav tako pomembni elementi dihanja in zdravega glasovnega pevskega organa. Ker se glasu zavemo šele takrat, ko zboli ali je moten, so predstavljene tudi motnje glasu, govora in petja ter kako jih lahko preprečimo. Predstavljena je tudi razvojna stopnja otroškega glasu ter mutacija glasu, ki je najizrazitejša sprememba pri otrocih. Poseben poudarek v diplomskem delu je namenjen predvsem glasovnim obsegom otrok, saj se ti nenehno spreminjajo. Preverjena je bila glasovna razvitost otrok v starostnem obdobju od šestega do devetega leta. V raziskavo so bili vključeni otroci prvih, drugih in tretjih razredov I. OŠ Rogaška Slatina. Preizkušene pa so bile tudi nekatere glasbenodidaktične igre, ki so pomembne predvsem za pravilen dih, pri otrocih pa so pokazale visoko motiviranost in sodelovanje. Glasovni obseg otrok se z večjo starostjo širi, prav tako pa se razvija pevski organ in s tem glasovne sposobnosti otroka. Rezultati so pokazali, da obstaja v vsakem razredu nekaj učencev, ki imajo že zelo dobro razvite glasovne sposobnosti, nekaj učencev še nima dobro razvitih glasovnih sposobnosti, večina učencev pa ima delno razvite glasovne sposobnosti. Še ena pomembna ugotovitev pa je ta, da imajo tisti otroci, ki obiskujejo dodatno glasbeno dejavnost, torej glasbeno šolo ali pevski zbor, zelo dobro razvite glasovne sposobnosti in zapojejo več tonov, kot jih ima durova lestvica. Glasovni obseg otroka se širi s pomočjo redne vaje, pravilnega diha in dodatnih glasbenih dejavnosti, ki pripomorejo k še večjem razvoju melodičnega in ritmičnega posluha.
Ključne besede: Ključne besede: razvoj pevskega glasu, dihanje, glasovni obsegi otrok, glasbenodidaktične igre, glasbena šola, pevski zbor.
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 6197; Prenosov: 666
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

6.
TREMA PRED GLASBENIM NASTOPANJEM
Ingrid Müller, 2009, diplomsko delo

Opis: Fenomen treme pred glasbenim nastopanjem je zelo aktualen in je pri učencih osnovne šole močno prisoten. Trema je velika neprijetna živčna napetost, vznemirjenje zlasti pred javnim nastopom. V diplomskem delu želimo predstaviti dosedanja znanstvena spoznanja o tremi in ugotoviti prisotnost treme pri učencih ter kako se z njo soočajo. Iskali smo njene vzroke, pozitivne in negativne učinke ter tehnike, ki bi utegnile zmanjšati obremenjujoče simptome fiziološkega vzburjenja. Teoretični del diplomskega dela zajema temeljne pojme in spoznanja s področja treme in je kot izhodišče za empirični del. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena na glasbeni šoli v Gornji Radgoni. Vzorec zajema 88 učencev, ki so obiskovali razrede v 2. in 3. triletju osnovne šole. Namen raziskave je bil proučiti tremo pred glasbenim nastopanjem in raziskati razlike med učenci 2. in 3. triletja ter med dečki in deklicami, glede vpliva treme na nastop. Rezultati so pokazali, da je trema stalni spremljevalec glasbenih nastopov pri učencih. Največjo tremo občutijo nekaj trenutkov pred nastopom in se jo znebijo tik po njem. Učenci imajo večjo tremo pri zelo zahtevni skladbi in pred velikim občinstvom. Tekmovanje je vrsta nastopa, kjer učenci občutijo najmočnejše fiziološko vzburjenje, le-to pa se odraža v pospešenem bitju srca. Dekleta so bistveno bolj nagnjena k doživljanju treme pred nastopom kot fantje in jo tudi pogosteje občutijo. Ugotovili smo tudi, da se pred nastopom večina učencev po nasvete glede treme zateka k učitelju. Glede na rezultate, ki jih je prinesla naša raziskava, pa predlagamo, da bi bilo potrebno učitelje dodatno izobraziti glede vpliva treme na nastop pri učencih.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Trema, strah, anksioznost, izvajalska anksioznost, nastopanje, izvedba, glasbena šola.
Objavljeno: 23.11.2009; Ogledov: 3280; Prenosov: 614
.pdf Celotno besedilo (990,76 KB)

7.
GLASBENA ŠOLA LENDAVA
Andrejka Kolman, 2010, diplomsko delo

Opis: Glasbena šola Lendava ima za sabo 50 let delovanja. V teh letih je bilo veliko lepih trenutkov, ki se jih šola zelo rada spomni in ima lepe spomine na vsa šolska leta. Ti spomini in predvsem delo v Glasbeni šoli Lendava in celotni razvoj šole so predstavljeni v diplomskem delu. Najprej sta predstavljena zgodovina šole in delo na šoli, in sicer ustanovitev šole, njeni prostori in dislocirani oddelki. V nadaljevanju diplomsko delo zajema seznam ravnateljev, pedagoškega, administrativnega in tehničnega osebja, pregled in nakup instrumentov ter ostalih didaktičnih pripomočkov, učence glasbene šole, njihove dosežke in rezultate s tekmovanj, na koncu pa so predstavljeni še orkestri, ki delujejo na šoli. Šola ogromno sodeluje z okoliškimi glasbenimi in osnovnimi šolami, saj s tem učenci in učitelji izboljšujejo svojo samopodobo in pridobivajo samozavest ob kvalitetnih nastopih.
Ključne besede: glasbena šola, ravnatelji, osebje, učenci, instrumentalne zasedbe, srečanja, revije.
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 2509; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (4,29 MB)

8.
SPREJEMNI IZPIT V GLASBENO ŠOLO ZAGORJE OB SAVI
Monika Suša, 2010, diplomsko delo

Opis: Glasba je del otrokovega odraščanja, zato je pomembno, da se otrok že od rojstva naprej srečuje z njo ter razvija svoje ritmične in melodične sposobnosti. V teoretičnem delu so opredeljene razlike med glasbenimi sposobnostmi, nadarjenostjo, talentom in muzikalnostjo. Sledi poglavje glasbenih testov, ki so jih sestavljali in izvajali različni raziskovalci in umetniki. Na koncu smo se omejili na dejavnike, ki so pomembni pri sprejemnem izpitu v glasbeno šolo, in na sestavo sprejemnega izpita. V empiričnem delu smo analizirali podatke sprejemnega izpita, ki je potekal v Glasbeni šoli Zagorje ob Savi. Namen analize podatkov je bil ugotoviti, na katerem področju so otroci najuspešnejši in katera področja jim povzročajo težave. Raziskava je pokazala, da je večina otrok, ki se je udeležila sprejemnega preizkusa, glasbeno zelo sposobna. Po pogovoru z ravnateljico Glasbene šole Zagorje ob Savi smo skupaj prediskutirali kriterije, ki so pomembni pri sprejemu otroka na izbrani glasbeni instrument. Le-ti so naslednji: fizične dispozicije (dolžina prstov, oblikovanost zobnega loka, velika pljučna kapaciteta), razvitost melodičnega in ritmičnega posluha, ter na kakšen način se otrok odzove, ko naredi napako.
Ključne besede: glasbene sposobnosti, sprejemni izpit, glasbena šola, glasbeni testi, ritem, melodija
Objavljeno: 22.04.2010; Ogledov: 1957; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (779,44 KB)

9.
SPOL IN IZBIRA INSTRUMENTA
Maja Majcen, 2010, diplomsko delo

Opis: V današnji družbi še vedno velja, da so med glasbenimi instrumenti nekateri primerni le za dekleta, drugi le za fante, na nekatere instrumente pa lahko igrajo tako dekleta kot fantje. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv otrokovega spola na izbiro instrumenta, ki se ga učenci učijo v glasbeni šoli, ugotoviti, ali je izbira odvisna ne samo od njegovih želja in interesov, temveč tudi od priporočil učiteljev, vpliva staršev, vrstnikov in okolice. Prav tako je bil namen ugotoviti prisotnost in vpliv spolnih stereotipov pri dekletih in fantih na izbiro glasbenega instrumenta. Diplomsko delo v teoretičnem delu predstavlja glasbene sposobnosti otrok, predstavlja razlike med deklicami in dečki in govori o motivaciji za glasbeno izobraževanje. Prav tako predstavlja aktualne raziskave s tega področja, dejansko stanje otrok vpisanih v glasbene šole v Sloveniji, dotakne pa se tudi glasbenega izobraževanja danes. Kot tipično dekliški instrumenti so opredeljeni flavta, violina, viola in harfa. Trobila (pozavna, trobenta, rog, bariton, tuba) in tolkala so instrumenti, za katere lahko rečemo, da so opredeljeni kot tipično deški. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ankete izvedene med učenci slovenskih glasbenih šol. Vzorec zajema 196 anketiranih učencev iz sedmih slovenskih glasbenih šol. Rezultati so pokazali, da je prisotnost spolnih stereotipov še vedno močna, čeprav pri deklicah nekoliko manj kot pri dečkih. Prav tako je bilo ugotovljeno, da imajo učenci manj predsodkov o vrsti primernega instrumenta, ko govorijo drugih učencih, zase pa so še vedno prepričani, da so za deklice najbolj primerni tipično dekliški, za fante pa tipično fantovski instrumenti. Zanimivi so tudi rezultati analize zasedb svetovno znanih orkestrov, kjer skupaj igra le ena tretjina profesionalnih glasbenic in dve tretjini moških glasbenikov. Moški v teh orkestrih velikokrat igrajo tudi na flavto ali violino, pa čeprav sta ta dva instrumenta opredeljena kot tipično ženska.
Ključne besede: spol, glasbeni instrument, izbira, spolni stereotipi, glasbena šola, glasbeno izobraževanje
Objavljeno: 22.04.2010; Ogledov: 1883; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

10.
KULTURNA DEDIŠČINA ŠALEŠKE DOLINE
Alenka Močilnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena kratka kulturna zgodovina Šaleške doline. Predstavljen je geografsko-zgodovinski oris Šaleške doline in njenega obrobja. Opisane so arheološke izkopanine, gradovi in sakralna kulturna dediščina, prav tako spomeniki in skulpture. Za Šaleško dolino so pomembni tudi muzeji, predvsem Muzej premogovništva Slovenije in Muzej usnjarstva na Slovenskem, Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje, časopisi in drugi mediji. Opisane so naravne znamenitosti in predstavljene pomembnejše osebnosti Šaleške doline. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda, pri osebah in zgodovinskih dejstvih pa zgodovinska metoda.
Ključne besede: Šaleška dolina, zgodovina, kulturna dediščina, premogovništvo, usnjarstvo, naravne znamenitosti, glasbena šola, osebnosti
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 2118; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici