SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 150
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Komorna glasba za kvartet kljunastih flavt
Andrej Žakelj, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo sestavljata teoretični del in diplomski nastop. Teoretični del je razdeljen na štiri poglavja. V prvem je napisanih nekaj splošnih podatkov in opisov pihal, s poudarkom na kljunastih flavtah. Drugi del govori o komorni glasbi, predvsem za kljunaste flavte. Tretji del opisuje Kvartet kljunastih flavt AIR, njegovo delovanje in dosežke. V četrtem delu je izbranih šest skladb za kvartet kljunastih flavt: Praeparate corda vestra, Jacobusa Gallusa, Pavane et Galliarde, Pierra Phalès
Ključne besede: pihala kljunasta flavta komorna glasba Kvartet kljunastih flavt AIR Jacobus Gallus: Praeparate corda vestra Pierre Phalèse: Pavane et Galliarde Giovanni Gabrieli: Cancon seconda ˝La Spiritata˝ Pierre Attaingnant: Sechs Tänze Anonimus: 7 Venetian Dances of the early 16th century Tilman Susato: Vier Tänze
Objavljeno: 25.02.2009; Ogledov: 2959; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

5.
Glasbena matica Ptuj : diplomsko delo
Karmen Brina Kodrič, 2009, diplomsko delo

Opis: Glasbena matica Ptuj je krojila razvoj ptujske glasbe v letih od 1922 do 1941. Bila je glavno društvo na Ptuju, ki je povezovalo tamkajšnje glasbenike in glasbo v sklenjeni krog. Društvo Glasbena matica Ptuj je imelo svoj sedež v prostorih predhodnega in Matici sorodnega nemškega društva Musikverein – danes Dravska ulica 11 (bivši Hrvaški trg 6) – od katerega je prevzela nasledstvo. Ob predvsem organizacijskih dejavnostih, kot sta gojenje zborovske glasbe in prirejanje koncertov, je bila njena najpomembnejša in najodgovornejša naloga vodenje Matičine glasbene šole, katera se je l. 1934 preimenovala v Glasbeno šolo Ptuj. Glasbena šola je kulturno in umetniško izobraževala mestno prebivalstvo, ga vzgajala in vključevala v glasbeno dogajanje. Pouk glasbene šole se je izvajal vzporedno še v Dijaškem domu in v dekliški šoli Mladika (kjer je danes Osnovna šola Mladika). Šola je imela v začetku mladinski zbor in dijaški orkester. Prvi ravnatelj je bil Vaclav Engerer in večino učnih pripomočkov je Matičina glasbena šola prevzela iz bivše Mestne glasbene šole. Najpomembnejši ravnatelj Matičine glasbene šole je bil skladatelj, violinist in učitelj Karol Pahor (1896–1974). Na Ptuju je bil zaposlen od leta 1926 do 1930 in je zaslužen za razširitev učnih programov, izboljšanje delovnega načrta, izpopolnitev drugih dejavnosti mladine, kot so ustanovitev šolskega orkestra, šolskih učiteljskih ansamblov (klavirski trio in godalni kvartet), ki so pogosto nastopali. Ko je Karol Pahor zapustil ptujsko delovno mesto, je postal novi ravnatelj Čenda Šedlbauer, izvrsten čelist iz Prage. Navkljub finančnim težavam je šola iz dneva v dan rastla in širila svoj ugled v javnosti. Tik pred začetkom vojne, tj. v letu 1940, je vodstvo glasbene šole prevzame violinist, pevec in učitelj Jože Gregorc (1914–2003), čigar avtoriteta in vsestranska izobrazba dodata svežino v glasbeno šolstvo. Med drugim je bil dirigent orkestra, mešanega pevskega zbora in mestne godbe. Začetek druge svetovne vojne je prekinil lepe pesmi, ki so odzvanjale iz glasbene šole Ptuj. Gregorc je bil premeščen in nemška oblast je ukinila glasbeno šolo. Nemci so imeli v tem času svojo, tj. nemško glasbeno šolo, ki je bila odprta od 1941/42 do 1944/45. V tem obdobju je glasbena šola zaposlovala le nemške učitelje. Društvo Glasbena matica Ptuj je prenehalo delovati po devetnajstih letih uspešnega dela, l. 1941, hkrati z začetkom druge svetovne vojne.
Ključne besede: glasba, glasbene šole, društva, Ptuj, koncerti, godbe, pevski zbori, diplomska dela
Objavljeno: 17.02.2009; Ogledov: 3988; Prenosov: 464
.pdf Celotno besedilo (14,70 MB)

6.
Kultura in umetnost 19. in 20. stoletja v občini Slovenj Gradec
Alenka Triplat, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Pričujoče delo predstavlja kulturo in umetnost v občini Slovenj Gradec v 19. in 20. stoletju. Namen moje naloge je opisati kulturo in umetnost v občini v omenjenem obdobju, ter ugotoviti kakšne so bile družbene spremembe v mestu v 19. in 20. stoletju in kako je razvoj mesta v preteklosti pripomogel k razvoju kulture in umetnosti danes. Občina Slovenj Gradec s širšo okolico sodi med pokrajinsko najzanimivejše in kulturno zelo bogate predele Slovenije. Bogat kulturni in umetnostni razvoj mesta v preteklosti kažejo bogate arheološke najdbe na tem območju. V mestu so nepogrešljive kulturne ustanove, ki so nastale v prejšnjih stoletjih. Slovenj Gradec je rojstno mesto številnih umetnikov, ki živijo in delajo v drugih središčih, toda še vedno se čutijo navezane na domači kraj, kamor se radi vračajo. Velja tudi, da so mnogi prišli v Slovenj Gradec in si tu z zavzetim in požrtvovalnim delom ustvarili ugled in tako povzdignili sloves ustanove, v kateri delajo, in mesta, kjer so doma. Za občino in njen kulturni razvoj je pomembna glasbena dejavnost. V Slovenj Gradcu in okolici je bilo glasbeno življenje že v preteklosti zelo živahno in tako je tudi danes. Pomembno je tudi šolstvo. V občini delujejo štiri matične osnovne šole s svojimi podružnicami. Pomembni je tudi srednje in visoko šolstvo. Slednje s v zadnjem času vedno bolj razvija in s tem privablja študente tudi iz drugih krajev. Občani mesta Slovenj Gradec smo zelo ponosni tudi na mednacionalne povezave mesta in na naziv Mesto glasnik miru. Raziskava je pokazala, da sta kultura in umetnost v majhnem mestu na Koroškem bili prisotni že od nekdaj in tako bo tudi v prihodnje.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: sociološki vidik, Slovenj Gradec, 19. in 20. stoletje, kultura, umetnost, šolstvo, glasba, Mesto glasnik miru.
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 3177; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

7.
BESEDILA BOBA DYLANA V KONTEKSTU S POEZIJO IN Z GLASBO 20. ST.
Martina Komovec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem skušala pesmi oziroma besedila znanega ameriškega sodobnega pisca besedil in pevca Boba Dylana postaviti v kontekst poezije in glasbe 20. stoletja in ga predstaviti ne le kot pevca, ampak tudi kot pesnika. Da bi to kar najbolje prikazala, sem nalogo razdelila na tri večje dele. V prvem delu je zajeto Dylanovo življenje in njegov pogled na pisanje pesmi in poezije. Tukaj je zaključek sledeč: Dylanova besedila, ki so polna metafor, vizualnih in drugih podob ter aluzij in prav tako ne skoparijo z edinstvenimi rimami, je mogoče enačiti s poezijo. Naslednje poglavje opisuje obdobja in avtorje, ki so vplivali na Dylanovo ustvarjanje. Glede na to, da je Bob Dylan avtor številnih pesmi in da so vplivi le teh zelo številčni, sem izpostavila le nekatere. V zadnjem delu sem se lotila konkretnih Dylanovih besedil pesmi. Protestne pesmi, balade in ljubezenske pesmi sem analizirala in primerjala z besedili drugih avtorjev. Ob vseh primerjavah in analizah sem prišla do zaključka, da bi Dylanova besedila lahko uporabili v šolah pri učenju angleške poezije ter poezijo tako učencem tudi približali.
Ključne besede: Bob Dylan, poezija, glasba, 20. stoletje, moderna poezija, pisanje besedil, protestne pesmi, balade, ljubezenske pesmi
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3208; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (327,13 KB)

8.
ODKRIVANJE POJAVA SINESTEZIJ
Anja Pintar, 2009, diplomsko delo

Opis: Način doživljanja vidnih in slušnih predstav je pri vsakem posamezniku drugačen. Ob poslušanju neke melodije slušni dražljaj izzove zvočni in vidni vtis. Te vidne vtise, ki se nam porajajo ob poslušanju glasbe, imenujemo sinestezije. Testirali smo 20 učencev Zasebne glasbene šole v samostanu sv Petra in Pavla, pri čemer smo želeli ugotoviti povezanost med toni in barvami ter skladbami in barvami pri teh učencih. Rezultate vprašalnikov smo obdelali kvantitativno. Dobljene rezultate predstavljamo grafično in v preglednicah. Podatki so obdelani v odstotkih. 17 učencev je povezalo določen ton z določeno barvo, izstopal je en učenec, ki je pri ponovitvi poskusa dvema tonoma določil isto barvo. 79% učencev je v obeh poskusih z enakimi besedami opisalo 4. skladbo. 2. skladbo je v obeh poskusih enako opisalo 68,4% učencev. 1. skladbo je v obeh poskusih enako opisalo 63,2% učencev, 3. skladbo pa je v obeh poskusih enako opisalo 57,9% učencev. Ugotavljam, da so barve pri pouku glasbene vzgoje lahko v pomoč pri razvoju glasbenih melodičnih sposobnosti otrok, če pri tem uporabimo sodobne pristope poučevanja.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: sinestezija, glasba, ton, barva, povezovanje tonov z barvami, psihologija percepcije.
Objavljeno: 20.01.2010; Ogledov: 1676; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

9.
VIZUALNO IN SLUŠNO SODELOVANJE PRI RAZUMEVANJU FOTOGRAFIJE
Tomo Vrešak, 2009, diplomsko delo

Opis: Fotografija in glasba sta medija, ki se nas dotakneta v skoraj vseh aspektih našega življenja. Vsak na svoj edinstven način vpliva na naše dojemanje okolja ter posledično tudi definirata naš odnos do okolja. V našem digitalnem času je komponiranje teh dveh medijev v neko zaokroženo celoto vedno bolj prisotno, nas pa je zanimalo, na kakšen način, preko katerih kanalov, zakaj in v kakšnem obsegu lahko glasba vpliva na naše branje fotografije. Različnim skupinam ljudi smo vrteli različni čustveno obarvani glasbeni podlagi, nato pa analizirali njihov odnos do fotografije in fotografskega ciklusa. Glasba je narekovala čustveno doživljanje ter posledično tudi razumsko odzivanje naših anketirancev, vse dokler že fotografija sama ni ponudila nedvomljivega in očitnega branja.
Ključne besede: • FOTOGRAFIJA • GLASBA • DOJEMANJE • ČUSTVA • ČUTILA
Objavljeno: 22.07.2009; Ogledov: 1821; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

10.
MILHAUD DARIUS: SONATINA OPUS 76 ZA FLAVTO IN KLAVIR
Jožica Cvelbar, 2009, diplomsko delo

Opis: V prvi polovici 20. stoletja so v glasbi vladale tri velike osebnosti: Stravinski, Bartók in Schönberg. Vsi trije so pisali veliko bolj disonantno in ritmično razčlenjeno glasbo kot kdaj koli prej, čeprav so se med seboj zelo razlikovali. Stravinski je bil na čelu t. i. neoklasicistične smeri, vračanja k ravnovesju in jasnosti, Bartók je kot zadnji od skladateljev nacionalne smeri hodil osamljeno ustvarjalno pot, Schönberg pa je zgradil intelektualni sistem 12-tonske glasbe, dodekafonijo. V istem času so drugi skladatelji skušali iskati lastno pot v splošni zmedi. Osvobodili so se omejitev klasične harmonije 19. stoletja in pisali v več tonalitetah hkrati (politonalno), kot na primer Darius Milhaud, ali pa so uporabljali več vzporednih linij. Ob prodoru ameriških jazzovskih ritmov, za njimi pa fokstrota, charlestona in drugih plesov iz 20. let 20. stoletja so vsi evropski plesi postali staromodni. Milhaud in drugi skladatelji so se oprijeli ritmičnih in inštrumentalnih možnosti novih plesnih oblik ter jih vpletli v svoje skladbe. Milhaud je francoski skladatelj, čigar opus skoraj 400 del sega od lahke zabavne glasbe do širokopoteznih operno-oratorijskih del. Bil je eden prvih neoklasicistov, vključno z ostalimi člani »šesterice«. Povezanost šestih francoskih skladateljev v skupino so si pravzaprav izmislili časnikarji, a je te skladatelje kljub temu družila nekakšna enotnost duha. Pod duhovnim vodstvom duhovitega, za samopromocijo nadarjenega in umetniško iznajdljivega Jeana Cocteauja so »Les six« postali sinonim za urban, šaljiv in preračunljivo naiven glasbeni slog. Milhaud je drzno eksperimentiral s politonalnostjo ter latinskoameriškimi glasbili in ritmi, ne da bi pri tem izgubil spontanost in bujen melodičen navdih. V obravnavani Sonatini opus 76 za flavto in klavir se kaže njegovo navdušenje nad brazilsko glasbo in plesom. S sinkopami, trilčki in pasažami pričara pravo poletno vzdušje in ko se poigrava s harmonijo, nemalokrat vnaša v glasbo zametke dveh tonalitet, predvsem elemente gis in fis mola.
Ključne besede: francoska glasba na prehodu v dvajseto stoletje, neoklasicizem v glasbi 20. stoletja, francoska šesterica »Les six«, Darius Milhaud, Sonatina opus 76 za flavto in klavir, analiza.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2428; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (4,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici