| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 178
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ples v slovenskem ljudskem izročilu : diplomsko delo
Klavdija Rola, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je raziskan PLES V SLOVENSKEM LJUDSKEM IZROČILU. V teoretičnem delu je najprej opisano slovensko ljudsko izročilo in kaj to sploh je ter pomen njegovega ohranjanja. Nato je slovensko ljudsko izročilo razdeljeno na ljudsko glasbo, ljudski ples, ljudske igre, šege in navade ter ustno izročilo. Vsako področje slovenskega ljudskega izročila je opisano posebej, saj so vsa področja močno povezana s plesom. Na koncu je dodan še intervju s 85-letno gospo, o njenih spominih na dogodke, ki se jih z veseljem spominja, saj so se zraven težkega dela veliko veselili, peli in plesali. Ples je nedeljiv del ljudskega izročila, toda v primerjavi z drugimi izročili je zapisov, ki obravnavajo samo ples, relativno malo. Velikokrat lahko sklepamo, da je bil ples prepleten s petjem, besedilom, šegami. Zato je v diplomskem delu obravnavan ples v kontekstu celotnega ljudskega izročila in uporabljeni so tudi avtorji iz drugih področij. Ples je v ljudskem izročilu močno prepleten z glasbo, pripovedjo, igrami, vražami in ga je zato potrebno obravnavati celostno v povezavi s tem.
Ključne besede: ljudski ples, ljudsko izročilo, ples v ljudskem izročilu, ljudska glasba, šege in navade, ustno izročilo
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 22; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

2.
Vtičnik VST za produkcijo glasbe : magistrsko delo
Simon Slemenšek, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljen proces izdelave vtičnika VST za produkcijo glasbe v ogrodju JUCE 6. Osnovna funkcionalnost vtičnika je generiranje zvokov glede na igrano tipko MIDI na klavirju. Poudarek je na obširnem naboru orodij za nadaljnjo obdelavo zvoka, kot so filter, kompresor in odmev. Za izdelavo je uporabljen programski jezik C++. Na začetku je podan pregled nekaterih obstoječih orodij za produkcijo zvokov. Opisana je tudi digitalna obdelava signalov in podane so osnove programiranja zvoka za naš tip vtičnika. Sledi opis splošnih uporabljenih funkcionalnosti ogrodja. V praktičnem delu so predstavljene programske metode, ki so omogočile razvoj izdelka. Predstavljena je njihova uporabnost ter opisane so prednosti in slabosti teh metod. Na koncu so predstavljeni končni vtičnik, ki izhaja iz našega dela, in problemi, ki so se pojavili pri njegovem razvoju.
Ključne besede: vtičnik, glasba, VST, digitalna sinteza zvoka
Objavljeno v DKUM: 14.06.2022; Ogledov: 186; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

3.
Glasba kot sredstvo spodbujanja celostnega razvoja predšolskih otrok : magistrsko delo
Janja Dovnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil predstaviti, kako pomemben in vsestranski vpliv imajo za otrokov celostni razvoj glasba in glasbene dejavnosti. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej podrobno predstavimo celostni razvoj otroka, nato glasbeni razvoj otroka in razvoj njegovih glasbenih sposobnosti. V nadaljevanju sledi podrobnejša predstavitev razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in različne teorije razvoja osebnosti v povezavi z razvojem glasbenih sposobnosti. Nato bomo predstavili stopnje glasbenih sposobnosti ter njihovo strukturo, otrokove glasbene sposobnosti v posameznih obdobjih razvoja (novorojenček, zgodnje otroštvo, srednje otroštvo). Podrobneje bo predstavljen vpliv glasbe na vzgojo otroka ter vpliv glasbe in glasbenih dejavnosti na njegov celostni razvoj. V nadaljevanju naloge sledi podrobnejša predstavitev vpliva glasbe na posamezno področje otrokovega razvoja (afektivno-socialni; psihomotorični; kognitivni). Na koncu teoretičnega uvoda pa bomo predstavili funkcijo glasbene vzgoje pri celostnem razvoju otroka ter vpliv glasbe in glasbenih dejavnosti na otroke s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo želeli preučiti učinke glasbenih dejavnosti na celostni razvoj predšolskih otrok. Raziskava je bila izvedena s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 150 strokovnih delavcev v vrtcih iz različnih slovenskih regij. Raziskava je pokazala, da se strokovni delavci zaposleni v Slovenskih vrtcih zelo pogosto poslužujejo glasbenih dejavnosti za spodbujanje celostnega razvoja otroka. Dobljeni rezultati so pokazali, da se strokovni delavci v vrtcih zavedajo pomena glasbe za celostni razvoj predšolskih otrok.
Ključne besede: glasba, celostni razvoj, vrtec, pomen glasbenih dejavnosti, glasbeni razvoj, otroci s posebnimi potrebami.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 302; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

4.
Motiv plesa v likovni umetnosti v drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja : magistrsko delo
Mateja Duh, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Motiv plesa v likovni umetnosti v drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja smo raziskovali tematiko plesa kot motiv, ki se pojavlja v likovnih delih. Govorili smo nasploh o plesu in o tem, kako se je pojavil v likovni umetnosti. Motiv smo raziskovali v evropskem prostoru v časovnem okviru od druge polovice 19. stoletja do prve polovice 20. stoletja. Motiv, ki smo ga raziskovali, smo podrobneje interpretirali na podlagi izbranih avtorjev. Naša glavna predpostavka je bila, da se izbrani motiv razlikuje glede na zgodovinski kot tudi individualni-psihološki kontekst, v katerem je umetniško delo nastalo. Želeli smo ugotoviti, kakšen vpliv so imele umetniške smeri, ki so se v tem času razvijale na umetnike ter njihova dela, in kako se je to odražalo pri upodobitvah motiva plesa. Zanimal nas je tudi vpliv individualnega družabnega življenja na umetniška dela. Spraševali pa smo se tudi po namenu in funkciji slikarskih del.
Ključne besede: ples, glasba, barve, likovna umetnost
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 179; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

5.
Plesno ustvarjanje predšolskih otrok na klasično baletno glasbo : diplomsko delo
Eva Škantar, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili načrtovane plesne dejavnosti na klasično baletno glasbo, preko katerih smo želeli pri otrocih razvijati ljubezen do plesa in jim približati klasično baletno glasbo. V teoretičnem delu smo predstavili značilnosti plesa, plesne vzgoje, načine poučevanja, vrste gibalno-plesnih dejavnosti, elemente plesa, dejavnike gibalnega razvoja in pomen klasične glasbe za otroka. Izpostavili smo, kako je plesna umetnost opredeljena v kurikulumu za vrtce. Poudarili smo globalne cilje na področju umetnosti, vlogo odraslega in povezanost plesa z drugimi področji. V praktičnem delu smo na osnovi teoretičnih izhodišč pripravili osem načrtovanih priprav, ki vključujejo plesne dejavnosti na klasično baletno glasbo, in jih izvedli v vrtcu Tržič z otroki, starimi 5 do 6 let. Na podlagi evalvacij smo ugotovili, da so otroci dobili osnovne predstave o različnosti plesov na klasično baletno glasbo, prepoznali so gibalne in glasbene značilnosti posameznih plesov ter jih povezali z vsebinskimi motivi. Klasična baletna glasba je otroke dodatno motivirala za plesno ustvarjanje, predvsem zaradi njenega značaja in dinamike.
Ključne besede: Plesna vzgoja, plesne dejavnosti, klasična baletna glasba, ustvarjanje v predšolskem obdobju.
Objavljeno v DKUM: 15.04.2022; Ogledov: 312; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (5,22 MB)

6.
Avtorske klavirske spremljave in izvedbe izbranih ljudskih pesmi za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje : magistrsko delo
Bernarda Jug, 2021, magistrsko delo

Opis: Glasbena umetnost je učni predmet v osnovni šoli. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju je glasbeni umetnosti namenjenih 70 ur letno. V magistrskem delu smo se osredotočili na slovenske ljudske pesmi, natančneje otroške ljudske pesmi. Smo namreč mnenja, da je v učbeniških kompletih za glasbeno umetnost premalo slovenskih ljudskih pesmi in da se le-te preveč ponavljajo. V teoretičnem delu smo natančno raziskali in definirali slovensko ljudsko pesem in njene značilnosti. Osredotočili smo se tudi na otroško ljudsko pesem in otrokove zmožnosti v določenem starostnem obdobju. Postavili smo tudi temelje za naš praktičen izdelek, zbirko slovenskih ljudskih pesmi z avtorskimi klavirskimi spremljavami. Zelo natančno smo predstavili tudi izbrane glasbenoteoretske vsebine, ki smo jih morali podrobno proučiti in obvladati pred nastankom in pisanjem klavirskih spremljav. Glavni cilj našega magistrskega dela je, da bi učitelji imeli večjo izbiro otroških slovenskih ljudskih pesmi in da bi jih pogosteje vključevali v pouk glasbe. Poleg tega cilja je naš teoretični del zelo bogat z vsebinami glasbene teorije. Obravnavana glasbena teorija lahko predstavlja učiteljem razrednega pouka dobro osnovo za kvalitetno poučevanje glasbene umetnosti na razredni stopnji.
Ključne besede: ljudska glasba, klavirska spremljava, glasbena umetnost, slovenske ljudske pesmi
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 316; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (8,89 MB)

7.
Glasbena ustavrjalnost v predšolskem obdobju otroka : diplomsko delo
Neli Voglar, 2021, diplomsko delo

Opis: Otroci v sebi nosijo ustvarjalne potenciale. Glasba jim omogoča, da v njej svobodno ustvarjajo, izražajo svoja občutja in spoznavajo sebe ter druge. Naloga odraslih je, da otroškim glasbenim dosežkom pozorno prisluhnemo in da otroke s svojim vedenjem ter pričakovanji vodimo do celovite izgradnje njihovih glasbenih potencialov. Cilj diplomskega dela je bil načrtovati in izvajati didaktične enote v okviru glasbene dejavnosti ustvarjanja v glasbi in ob glasbi. V raziskavi, v katero smo vključili 2–3 in 4–5 let stare otroke, smo pri usmerjenih in neusmerjenih glasbenih dejavnostih spremljali interes in občutja otrok pri ustvarjanju v glasbi in ob glasbi ter kvaliteto glasbenega ustvarjanja in analizirali učinkovitost ciljne strukture priprave. Prišli smo do ugotovitev, da je večina otrok med glasbenim ustvarjanjem izražala veselo razpoloženje, največ občutkov strahu ali nezadovoljstva pa so izrazili otroci pri vokalnem ustvarjanju. Izkazalo se je, da so otroci 2. starostnega obdobja za ustvarjanje v glasbi in ob njej potrebovali več spodbud vzgojitelja in večkrat izražali občutke strahu ali nezadovoljstva med glasbenim ustvarjanjem kot pa otroci 1. starostnega obdobja. Otroci 2. starostnega obdobja so v okviru naše raziskave tudi večkrat ustvarili izvirne instrumentalne vsebine. Največ načrtovanih ciljev so otroci v celoti dosegli na področju instrumentalnega ustvarjanja, najmanj pa na področju vokalnega ustvarjanja.
Ključne besede: glasba, glasbena ustvarjalnost, vrtec, predšolski otrok, interes otrok
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 401; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

8.
Plesne urice kot obogatitvena dejavnost v Vrtcu Zarja Celje : diplomsko delo
Daca Bincl, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti plesne urice kot obogatitveno dejavnost v Vrtcu Zarja Celje. V teoretičnem delu naloge smo predstavili, kaj je ples, in izpostavili njegov pomen v predšolskem obdobju. Opredelili smo izrazni in sodobni ples, pri katerem je v ospredju predvsem otrokova ustvarjalnost. V ta namen smo raziskali tudi področje ustvarjalnega giba in improvizacije pri ustvarjanju ter ugotavljali povezavo med plesom in glasbo. V praktičnem delu smo skozi osem plesnih dejavnosti, ki smo jih izvedli s skupino 12 otrok, starih od 4 do 6 let, predstavili vzgojno delo in proces ustvarjanja in izražanja lastnega doživljanja otrok skozi gib. S praktičnim delo smo poskušali predstaviti vpliv ustvarjalnega giba – plesa – na socialni, telesni in intelektualni razvoj predšolskih otrok. Ugotovili smo, da so otroci pri vseh plesnih dejavnosti pokazali veliko mero ustvarjalnosti in domiselnosti pri iskanju različnih gibalnih rešitev in tako še dodatno obogatili svoj plesni izraz.
Ključne besede: ples v predšolskem obdobju, izrazni ples, sodobni ples, ustvarjalnost, improvizacija pri ustvarjanju, ustvarjalni gib, glasba
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 476; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

9.
Dejavniki, ki vplivajo na razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok : diplomsko delo
Tina Zaplotnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Predšolsko obdobje je najpomembnejše za razvoj glasbenega posluha, zato je potrebno, da otroci živijo v spodbudnem okolju, v katerem se lahko te sposobnosti čim bolje razvijajo. V teoretičnem delu smo se uvodoma dotaknili teme o glasbi nasploh, in sicer, kaj glasba predstavlja odraslim ter kaj otrokom. Obravnavali smo glasbene sposobnosti, ki zajemajo elementarne glasbene sposobnosti in sposobnosti višjega reda. Kot najpomembnejše izhodišče pa smo predstavili glavne dejavnike glasbenega razvoja: dednost, okolje in lastno aktivnost. V sklopu empiričnega dela smo izvedli raziskavo, katere namen je bil preučiti dejavnike, ki vplivajo na razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok. Osredotočili smo se na družinsko okolje (starše otrok), širše okolje (vzgojitelje) in lastno aktivnost otrok v glasbenih dejavnostih. V raziskavo smo vključili 165 vzgojiteljev in 45 staršev otrok 2. starostnega obdobja iz izbranih okoliških vrtcev. Rezultati so pokazali, da vzgojitelji in starši radi pojejo. Menijo, da imajo dobro razvit melodični in ritmični posluh. Najbolj priljubljena dejavnost staršev in otrok je poslušanje glasbe, petje pesmi in ples. Veliko vzgojiteljev igra na instrument, nekaj manj je igranja v okviru družine. Najbolj pogosta prostočasna glasbena dejavnost staršev in vzgojiteljev je pevski zbor. Petje je še zmeraj najbolj pogosta glasbena dejavnost v vrtcu. Vzgojitelji le redko intonirajo pesem. V pevski zbor v vrtcu je vključenih zelo malo otrok, v glasbeno šolo pa le nekaj.
Ključne besede: glasba, glasbene sposobnosti, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 18.11.2021; Ogledov: 385; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

10.
Nekomercialna koncertna prizorišča v Sloveniji : magistrsko delo
Tjaša Poklar, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se ukvarjam z nekomercialnimi koncertnimi prizorišči v Sloveniji; to so stalni odri, ki kontinuirano prirejajo koncerte. Delujejo v večini v okviru mladinskih centrov, javnih zavodov, povezanih z mladino, in preko društev. Delujejo v najetih občinskih prostorih ali prostorih državnih institucij in uradov, redko v lastnih prostorih, v določenih primerih tudi v skvotih. So stalna koncertna prizorišča, ki omogočajo razvoj glasbenega poslušalstva s koncerti raznolikih glasbenih slogov. Zaradi delovanja že iz šestdesetih let 20. stoletja so številna uveljavljena tudi v širšem evropskem in svetovnem prostoru, saj redno gostujejo zasedbe iz različnih delov sveta. Omenjena prizorišča so odlična odskočna deska za mlade glasbenike, ki potrebujejo prostore za vajo in stik s publiko. Iz teh prostorov so prišle številne zasedbe, ki so postale znane v Sloveniji in drugod. So kulturna stičišča ter centri kritičnega razmišljanja ter najpomembnejše skrbijo za razvoj kritičnega poslušalstva. V tem delu so opisani obstoječi in nekateri propadli klubi, in sicer iz vidika njihove organiziranosti in preteklosti ter iz vidika prisotnosti glasbenih slogov.
Ključne besede: koncerti, mladinski centri, mladinska prizorišča, alternativna glasba, MKNŽ, CMAK, MC pri Rdeči ostrigi, Subart, KUD France Prešeren, Metelkova, Rog, Špajz, Unterhund, Hiša kulture Pivka, MC Postojna, Kljub, KMM, Metulj, Pekarna, MKSMC, Inde, Mink, Bajta
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 264; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (530,67 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici