1. Implementacija kontrolerja MIDI z internetom stvari in platformo Arduino : diplomsko deloAljaž Verbančič, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen razvoj kontrolerja MIDI, ki temelji na platformi Arduino. Končni izdelek nudi 36 tipk v matriki 6×6, osvetljenih z diodami LED, ki pošiljajo serijske signale MIDI. Tipični ukazi se izvedejo v manj kot 2 ms, kar je primerljivo z industrijskimi napravami, poraba statičnega pomnilnika pa pri 1,12 kB spada v varno območje pomnilniškega prostora platforme Arduino Nano. Ohišje je izdelano s 3D-tiskanjem, pri čemer so bili za posamezne strukturne in funkcionalne komponente izbrani ustrezni materiali in filamenti. Naprava združuje nizko ceno s funkcionalnostjo, primerljivo z namenskimi komercialnimi kontrolerji. Delo prinaša uporabne vpoglede za Arduino navdušence in glasbenike, ki jih zanima izdelava lastnih naprav MIDI.
Ključne besede: Arduino, MIDI, glasba
Objavljeno v DKUM: 05.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 44
 Celotno besedilo (2,47 MB) |
2. Muzej narodnozabavne glasbe kot medij in kraj spomina: študija obiskovalcevIna Olup, 2025, magistrsko delo Opis: V zaključni nalogi smo pristopili k raziskovanju presečišč med glasbo in turizmom skozi reprezentacije glasbenih muzejev, ki v zadnjih letih postajajo vse prepoznavnejši in s tem legitimno polje dediščinske prakse. Osredotočili smo se na glasbene muzeje kot medije in kreatorje kolektivnega spomina, ki skozi muzejske reprezentacije pomembno oblikujejo spomin družbe, pri čemer moramo obiskovalce muzejev vselej razumeti kot aktivne soustvarjalce pomenov muzejskih reprezentacij, saj skozi različna branja interpretirajo muzejske zbirke. V raziskavi se osredinimo na muzej narodnozabavne glasbe oziroma muzejsko zbirko Štirih kovačev v Slovenj Gradcu, kjer sprva skozi multimodalno analizo zbirke prepoznavamo glavne pomene, ki jih muzejske zbirka komunicira: tradicijo kovaštva, minevanje časa in nostalgijo po starih časih ter kulturno identiteto koroške regije. Nato smo izvedli študijo občinstva, da bi prepoznali, kako te muzejske reprezentacije berejo mlajši obiskovalci, ki niso primarno občinstvo tovrstnih muzejev. Skozi tematsko analizo empiričnega materiala, ki smo ga zbrali s fokusnimi skupinami, smo prepoznali prevladujoča razumevanja narodnozabavne glasbe med mladimi, vtise ogleda in posamična branja zbirke. Zaznavanje pogajalskega branja podkrepi teoretične okvire, da je občinstvo aktivno in bere reprezentacije glede na lastne življenjske izkušnje, hkrati pa prevladujoča dominantna branja obiskovalcev potrjujejo, da muzejska zbirka Štirih kovačev uspešno komunicira želene pomene občinstvu. Ugotovitve nakazujejo na pomembnost glasbe kot kulturnega produkta destinacije in njenega pomena pri povezovanju skupnosti, spominjanja in krepitve narodne ter kulturne identifikacije občinstva, ter priložnosti za razširitev raziskovalnih okvirjev znotraj študij popularne glasbe v Sloveniji na glasbene muzeje.
Ključne besede: slovenska narodnozabavna glasba, muzejska zbirka, ansambel Štirje kovači, reprezentacije, študija obiskovalcev
Objavljeno v DKUM: 02.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (2,09 MB) |
3. Povezava igranja glasbenega inštrumenta z razvojem finomotoričnih spretnosti otrok prvega triletja osnovne šole : magistrsko deloDaša Berglez, 2025, magistrsko delo Opis: V sklopu magistrske naloge raziskava preučuje povezavo med igranjem glasbenega inštrumenta in razvojem finomotoričnih spretnosti pri otrocih prvega triletja osnovne šole. V teoretičnem delu sta predstavljena pomen motoričnega razvoja, zlasti fine motorike, in vloga glasbe ter igranja inštrumenta v otrokovem celostnem razvoju, s poudarkom na motoriki. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi (kavzalno-neeksperimentalna študija), izvedeni s 60 učenci, starimi med šest in devet let (N = 60; starost 6–9 let). 30 udeležencev je bilo iz Osnovne šole Kozje in ni igralo glasbenega inštrumenta, 30 pa iz Glasbene šole Krško, na kateri obiskujejo pouk glasbenega inštrumenta. Zanimale so nas razlike v hitrosti in natančnosti izvedbe določenih petih nalog, kot so rezanje po krivi črti, napeljevanje niti, prepogibanje papirja, risanje po črtkani črti in zapenjanje ter odpenjanje gumbov, glede na to, ali otrok igra glasbeni inštrument ali ne ter glede na spol. Podatki vsakega udeleženca so bili tekom raziskovanja vpisani v ček liste. Rezultati so pokazali pozitivni vpliv igranja glasbenega inštrumenta na razvoj fine motorike. Ugotovitve poudarjajo pomen vključevanja glasbenih dejavnosti, še posebej redno igranje glasbenega inštrumenta, v vsakdanjo vzgojno-izobraževalno prakso. Pri vseh nalogah so bile deklice uspešnejše od dečkov. Za bolj zanesljive rezultate bi bilo v prihodnje smiselno uporabiti večji vzorec in vključiti več učencev glasbenikov, ki igrajo glasbeni inštrument več kot eno leto.
Ključne besede: motorika, fina motorika, ročne spretnosti, glasba, glasbeni inštrument
Objavljeno v DKUM: 08.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (2,41 MB) |
4. Skozi življenje in delo slovenskih skladateljev: Nejc Kuhar in Timotej Kosovinc : magistrsko deloKristjan Štelcer, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga govori o dveh izjemnih slovenskih skladateljih in kitaristih, Nejcu Kuharju in Timoteju Kosovincu. Naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela ter iz praktičnega nastopa. V teoretičnem delu je predstavljeno življenje in delovanje obeh skladateljev kakor tudi stil pisanja skladb. Pri obeh skladateljih so tudi našteta dela, ki so nastala do trenutka pisanja tega magistrskega dela. Na koncu teoretičnega dela je še vključena primerjava obeh skladateljev. V empiričnem delu bodo podrobneje analizirane štiri skladbe. Od Nejca Kuharaja West Sad Story in Corfu, od Timoteja Kosovinca pa Cavatina in Morning on the Street. V praktičnem delu bodo analizirane skladbe izvedene na kitari.
Ključne besede: kitara, skladatelj, sodobna glasba, Nejc Kuhar, Timotej Kosovinc
Objavljeno v DKUM: 30.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (8,61 MB) |
5. Glasba kot medij pri jezikovnem pouku nemščine in slovenščine v srednji šoli : magistrsko deloMelisa Brković, 2025, magistrsko delo Opis: Žal se glasba še vedno premalo uporablja kot didaktični medij pri pouku, čeprav številne raziskave dokazujejo, da pozitivno vpliva na ljudi in še posebej na učeče se (npr. učeče se nekega jezika). Glasba pomaga pri sprostitvi in/ali koncentraciji, spodbuja pa tudi ustvarjalnost. Če se osredotočimo na področje učenja in usvajanja jezika, je pomembno omeniti, da se glasba lahko uporablja tudi za prenos in učenje besedišča in slovnice ter omogoča učencu, da se lažje spozna s ciljno kulturo in poveča njegovo razumevanje zanjo. V magistrskem delu so bili pregledani in analizirani različni učbeniki za nemški in slovenski jezik (od 1. do 4. letnika) za gimnazije in srednje strokovne šole za naloge, ki vključujejo glasbo kot medij za področje jezikovnega pouka. Na to temo smo z anketnimi vprašalniki anketirali profesorje slovenščine in nemščine ter dijake slovenščine in nemščine.
Ključne besede: glasba, slovenski jezik, nemški jezik, pozitiven vpliv, poučevanje jezika
Objavljeno v DKUM: 10.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 42
Celotno besedilo (3,01 MB) |
6. Potenciali in izzivi uporabe glasbe v vsakdanjem ter učnem okolju otrok z ADHD : magistrsko deloNina Rihtarič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo v teoretičnem delu opredeljuje simptome, vzroke, dejavnike tveganja in različne tipe ADHD, ter oblike pomoči tem otrokom, predvsem v šolskem okolju. Glasba ima pozitiven vpliv na vse ravni posameznikovega razvoja, na telesno, miselno in čustveno-socialno, zato jo je smiselno raziskati kot podporno orodje pri delu z otroki z ADHD. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo, katere namen je bil ugotoviti, kako učenci z ADHD doživljajo glasbo v prostem času in med učnim procesom in kako vpliva na njihovo čustveno kompetentnost ter kognitivne sposobnosti. Od učiteljev smo želeli izvedeti, preko katerih dejavnosti in s katerim namenom jo vključujejo v učni proces. V empiričnem delu je bila izvedena kvalitativna raziskava, ki je vključevala intervjuje z učenci z ADHD (n=11) in njihovimi učitelji (n=11). Povprečna starost sodelujočih učencev je bila 11,8 leta. Tematska analiza podatkov je pokazala, da učenci glasbo pogosto uporabljajo kot sredstvo za izboljšanje osredotočenosti in sproščanje. Učitelji prepoznavajo njen pozitivni vpliv na učence z ADHD z vidika samoregulacije čustev, izvršilnih funkcij in kognitivnih procesov. Prav tako poročajo o pomanjkanju smernic za njeno učinkovito uporabo v učnem procesu. Glavna ugotovitev raziskave je, da je glasba lahko zelo uporabno orodje pri delu z učenci z ADHD, vendar jo je treba premišljeno izbrati in uporabiti v učnem procesu. Poleg tega raziskava izpostavlja potrebo po večjem izobraževanju učiteljev o uporabi glasbe pri otrocih s posebnimi potrebami ter po oblikovanju smernic za njeno učinkovito implementacijo.
Ključne besede: ADHD, glasba, izvršilne funkcije, kognicija, čustvena regulacija
Objavljeno v DKUM: 03.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,28 MB) |
7. Širjenje obzorij o poučevanju glasbe2025 Opis: V monografiji Širjenje obzorij o poučevanju glasbe so študenti magistrskega študijskega programa Razredni pouk na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru proučevali sodobna spoznanja o poučevanju glasbe, zlasti na osnovnošolski stopnji. Monografija, namenjena učiteljem in študentom, ponuja teoretične vpoglede v številne ključne glasbene koncepte in njihovo praktično aplikacijo v pedagoškem delu. Obravnavani so različni vidiki glasbenega poučevanja, razvoj glasbenega mišljenja, vključevanje petja in igranja ter številne teme, ki spodbujajo razvoj pedagoških spretnosti. Izzivi so vključevali pravilno uporabo digitalnih orodij, ki temeljijo na umetni inteligenci, kot sta Elicit in ChatGPT, ki so spremenila tradicionalne raziskovalne pristope. Kljub prednostim teh tehnologij so študenti morali zagotoviti avtentičnost in izvirnost svojih raziskav, obvladovanje etične uporabe tehnologij in ohranjanje akademske integritete pri citiranju virov. Monografija na koncu ponuja nabor vprašanj za refleksijo, ki bodo študentom in učiteljem razrednega pouka pomagali ozavestiti, izboljšati in načrtovati izboljšave njihove pedagoške prakse pri poučevanju glasbene umetnosti v osnovnih šolah.
Ključne besede: glasba, poučevanje glasbe, umetna inteligenca, digitalna orodja, inkluzivnost, interdisciplinarnost
Objavljeno v DKUM: 02.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (6,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Plesno ustvarjanje otrok na delo skladatelja Camilla Saint-Saënsa Živalski karneval : diplomsko deloMaja Vinter, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Plesno ustvarjanje otrok na glasbeno delo skladatelja Camilla Saint-Saënsa Živalski karneval je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Namen diplomske naloge je bil pripraviti plesne dejavnosti na glasbeno delo Živalski karneval in jih izvesti skupaj z otroki. Otrokom smo želeli prek plesnih dejavnosti približati glasbeno delo Živalski karneval, spremljati njihove odzive in spodbujati njihovo ustvarjalnost. V teoretičnem delu diplomske naloge smo opredelili, kaj je umetnost, in se podrobneje osredotočili na plesno in glasbeno umetnost. Predstavili smo, kako poteka načrtovanje plesne vzgoje v vrtcu, pomen vloge vzgojitelja pri načrtovanju aktivnosti in vpliv plesne vzgoje na različna področja otrokovega razvoja. Poudarili smo povezanost glasbe in plesa ter predstavili glasbeno delo Živalski karneval in skladatelja Camilla Saint-Saënsa. V praktičnem delu diplomske naloge smo na podlagi teoretičnih izhodišč pripravili osem dejavnosti, ki smo jih izvedli skupaj z otroki v vrtcu. Na podlagi sprotnega opazovanja in evalvacij smo ugotovili, da so otroci s pomočjo dejavnosti na nazoren način pridobivali nove informacije o živalih. Prek plesnih dejavnosti so se ustvarjalno izražali in usvajali gibalne motive, ki smo jih načrtovali. Otrokom smo približali glasbeno delo Živalski karneval, ki jih je pri plesnem ustvarjanju dodatno motiviralo.
Ključne besede: ples, gibanje, klasična instrumentalna glasba, predšolski otroci, plesne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (2,48 MB) |
9. Glasbene preference staršev in njihovih otrok : diplomsko deloDamjana Kojzek, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom Glasbene preference staršev in njihovih otrok je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo z uporabo strokovne literature predstavili vlogo glasbe v družinskem okolju in opisali različne glasbene zvrsti. Vključili smo poglavje, ki se nanaša na Kurikul za vrtce. Posebej smo se osredotočili na glasbene dejavnosti, ki smo jih podrobneje opisali. Eno poglavje smo namenili tudi glasbenim preferencam, kjer smo primerjali mnenja različnih avtorjev.
V empiričnem delu smo najprej opredelili namen, podrobno opredelitev in metodologijo. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika za starše in testa za ugotavljanje interesa za različne zvrsti glasbe, ki smo ga izvedli z otroki in starši. Pridobljene podatke smo analizirali ter jih predstavili s pomočjo tabel. Poleg analize anketnega vprašalnika in testa za otroke smo se usmerili na razlike med spoloma pri otrocih, razlike med glasbenimi interesi staršev in otrok ter vpliv glasbenih preferenc staršev na preference otrok.
Ključne besede: glasbene preference, glasba, družinsko okolje, glasbene zvrsti
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (913,21 KB) |
10. Vpliv atmosfere na nakupne namere v prodajalnah z oblačiliTjaša Križanec, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv sedmih dimenzij atmosfere na nakupno namero odjemalcev v prodajalnah z oblačili, kar je ključno za razumevanje, kako različne dimenzije prodajalne vplivajo na vedenje odjemalcev. Osredotočili smo se na sedem dimenzij atmosfere, to so: barva, glasba, osvetlitev, vonj, temperatura, čistoča in postavitev/razporeditev.
Problem, ki ga raziskujemo, je, kako različne dimenzije atmosfere vplivajo na odločitev odjemalcev za nakup. Atmosfera v marketingu je izraz, ki se uporablja za opis zavestnega oblikovanja območja za ustvarjanje želenega učinka na odjemalce. Gre za prizadevanje za oblikovanje nakupovalnega okolja, ki ustvarja čustvene učinke na odjemalca, da bi se povečala verjetnost njegovega nakupa.
Rezultati raziskave kažejo, da imajo vse preučevane dimenzije statistično pomemben vpliv na nakupno namero odjemalcev. Najmočnejši vpliv ima postavitev/razporeditev, sledita barva in osvetlitev, kar kaže na to, da vizualni elementi prodajalne igrajo ključno vlogo pri vplivu na nakupno namero odjemalcev. Vonj, temperatura, glasba in čistoča imajo manjši, a še vedno pomemben vpliv. Čistoča prodajalne ima šibko pozitivno linearno povezanost z nakupno namero.
Potrditev vseh hipotez temelji na analizi korelacijskih in regresijskih koeficientov, ki kažejo na pomembne povezave med posameznimi dimenzijami atmosfere in nakupno namero odjemalcev.
Sklepi raziskave potrjujejo, da je ustvarjanje prijetne in premišljene atmosfere bistveno za spodbujanje nakupne namere odjemalcev. Podjetja, ki želijo izboljšati svoje prodajne rezultate, bi morala nameniti posebno pozornost oblikovanju svoje prodajalne, saj lahko premišljeno oblikovana atmosfera bistveno vpliva na vedenje in odločitev odjemalcev za nakup. Ustvarjanje pozitivnih čustvenih učinkov skozi različne dimenzije atmosfere lahko poveča verjetnost nakupa in izboljša celotno izkušnjo odjemalcev.
Ključne besede: atmosfera, nakupna namera, čistoča, glasba, temperatura, osvetlitev, barva, postavitev/razporeditev, vonj
Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 68
Celotno besedilo (3,91 MB) |
