Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Kljunasta flavta je bila v glasbi prisotna že od srednjega veka naprej. Skozi glasbeno zgodovino je prevzemala različne vloge vse do 19. stoletja, ko so jo nadomestili drugi inštrumenti. Na začetku 20. stoletja je sledilo ponovno odkritje historičnega repertoarja in kljunaste flavte, kar je vodilo v redefiniranje vloge tega inštrumenta v sodobni glasbi. V magistrskem delu je poseben poudarek na izvajalski praksi sodobnega repertoarja za ta inštrument. Pomemben del sodobne izvajalske prakse predstavljajo sodobne tehnike, s katerimi se nadgrajuje in eksperimentira s standardnimi načini igranja na inštrument. Z raznolikimi sodobnimi tehnikami se prav tako odpirajo možnosti inovativnih interpretacij modernih del, napisanih za kljunasto flavto. V sodobnem repertoarju za ta inštrument se pojavijo mnoge raznolike sodobne tehnike. V magistrskem delu so bila izbrana tri sodobna dela. Analizirali smo, katere tehnike smo zasledili v posamezni skladbi, kakšne so označbe in kako je obrazložena njihova izvedba. Naše ugotovitve smo primerjali v vseh treh delih in poiskali podobnosti ter razlike med njimi. Sodobne tehnike, ki smo jih zasledili v teh treh delih, smo analizirali z vidika interpretacije celotne skladbe ali posameznih delov. Na koncu so omenjene tudi možnosti vključevanja sodobnih tehnik pri pouku inštrumenta.
Ključne besede: kljunasta flavta, sodobna glasba, izvajalska praksa, sodobne tehnike
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,83 MB)

Opis: V magistrskem delu proučimo splošne značilnosti slovenske in prekmurske ljudske pesmi, zapisovalce slovenske in prekmurske ljudske pesmi, ter zgodovino in razvoj slovenske in prekmurske ljudske pesmi. Proučimo tudi geografske in splošne značilnosti Prekmurja, značilnosti prekmurskega jezika, življenje in dela Carla Orffa, ter Orffov inštrumentarij. V magistrsko delo je vključenih še pet priredb prekmurskih ljudskih pesmi za Orffova glasbila. Zajeta je analiza pesmi, prevod pesmi, analiza priredbe pesmi in sama priredba pesmi. Metodološko je magistrsko delo zasnovano na načelu iskanja virov o značilnostih slovenske in prekmurske ljudske pesmi. Analiza temelji na dveh knjigah Zmage Kumer z naslovoma Slovenska ljudska pesem in Ljudska glasbila in godci na Slovenskem. Sledi analiza življenja Carla Orffa in značilnosti Orffovih inštrumentov. Na koncu pa je še zajetih pet priredb prekmurskih ljudskih pesmi za Orffova glasbila.
Ključne besede: Ljudska glasba, prekmurska ljudska pesem, Prekmurje, Orffova glasbila.
Objavljeno v DKUM: 10.06.2024; Ogledov: 142; Prenosov: 23
Celotno besedilo (5,64 MB)

Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Glasbene dejavnosti v družini predšolskega otroka je bil raziskati prisotnost glasbe v družini predšolskega otroka. V teoretičnem delu smo preučili, kaj je to družina, kakšne vrste ter funkcije družine poznamo in kakšno vlogo ima otrok v družinskem okolju. Preučili smo tudi, kaj je glasba, kako vpliva na otroka in katere so glasbene dejavnosti v družinskem okolju. V empiričnem delu naloge, v katerem je sodelovalo 100 staršev otrok, ki so obiskovali vrtec, smo preverjali prisotnost glasbenih dejavnosti doma; ali na to vpliva okolje, v katerem starši in otroci živijo, ali glasbena izobrazba staršev. Rezultati so pokazali, da na prisotnost glasbe ne vpliva okolje, v katerem starši in otroci živijo, niti glasbena izobrazba staršev, saj je bilo največ anketiranih brez glasbene izobrazbe, razlika T-testa med bivanjem na vasi ali v mestu pa je bila v povprečju minimalna. Na podlagi empiričnih in teoretičnih izhodišč lahko sklepamo, da so glasbene dejavnosti v družinskem krogu pomemben dejavnik pri spodbujanju razvoja glasbenih sposobnosti predšolskih otrok.
Ključne besede: glasba, družina, predšolski otrok, glasbene dejavnosti, glasbeno didaktične igre
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 259; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,98 MB)

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge sta najprej opredeljena pojma ustvarjalnosti in glasbene ustvarjalnosti, pri slednji zasledimo tudi faze ustvarjalnega procesa in model ustvarjalnega mišljenja v glasbi. Opredeljena je tudi vloga ustvarjalnosti v Kurikulumu za vrtce. Poleg glasbenih dejavnosti v vrtcu so v ospredju še glasbenoustvarjalne dejavnosti, opredeljena je vloga vzgojitelja pri spodbujanju glasbene ustvarjalnosti v vrtcu ter povezanost glasbene ustvarjalnosti z razvojem glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanja. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, izvedene na vzorcu 149 vzgojiteljev, s katero se je ugotavljala kvantiteta in kvaliteta načrtovanja glasbenih dejavnosti s poudarkom na ustvarjanju v glasbi in ob njej ter pogostost izražanja interesa otrok do posameznih glasbenih dejavnosti. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da nekatere ustvarjalne glasbene dejavnosti v večji meri izvajajo vzgojitelji 2. starostnega obdobja kot vzgojitelji 1. starostnega obdobja, za nekaj ustvarjalnih glasbenih dejavnosti pa se je izkazalo, da jih izvajajo tako vzgojitelji v 1. starostnem obdobju kot vzgojitelji v 2. starostnem obdobju. Z raziskavo je bilo ugotovljeno tudi, da otroci najpogosteje izražajo interes za poslušanje glasbe, petje pesmi in gibanje ob glasbi.
Ključne besede: glasba, glasbena ustvarjalnost, načrtovanje, vrtec, vzgojitelji.
Objavljeno v DKUM: 05.03.2024; Ogledov: 340; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: Izdelava marketinškega načrta je ustaljena praksa v podjetjih, ki podjetjem predstavlja okvir za analizo okolja, v katerem delujejo, postavljanje ciljev podjetja in oblikovanje marketinških aktivnosti za dosego želenih ciljev ter pomaga oceniti ustreznost virov za izvajanje aktivnosti. Marketinško načrtovanje pa je pomembno tudi za glasbenike in vse ostale zaposlene v glasbeni panogi, saj morajo pravilno načrtovati, kako izvajati določene marketinške aktivnosti za doseganje ciljnega občinstva in ostalih ciljev. Prav tako pa morejo vedeti, ali imajo za dosego ciljev potrebne vire in ali jih je mogoče dosegati v okolju, v katerem delujejo. V diplomskem delu smo proučevali vlogo marketinškega načrta v podjetjih, njegove sestavne dele in vsebino ter vse to predstavili na praktičnem primeru z izdelavo marketinškega načrta za glasbenega izvajalca Emkeja. Opredelili smo, kaj je marketinški načrt in kateri so njegovi deli. Te smo nato podrobno predstavili in opisali. Pojasnili smo, kakšno vlogo ima opredelitev poslanstva in kakšna je pomembnost analize lastnih sposobnosti, ožjega in širšega zunanjega okolja, ki izoblikujejo SWOT-analizo. Prav tako smo proučevali postavljanje strateških in taktično-operativnih ciljev, marketinške aktivnosti na področjih izdelka, cene, marketinških poti in marketinškega komuniciranja ter sestavo finančnega načrta. V praktičnem delu diplomskega dela smo pripravili marketinški načrt za glasbenega izvajalca Emkeja. Ugotovili smo, da ima Emkej veliko virov za ustvarjanje glasbe, kot so glasbeni studio, skupina glasbenih producentov in lastni bend. Izdal je že številne glasbene albume v digitalni in fizični obliki, ki jih distribuira prek digitalnih in nedigitalniih platform. Pri promociji svoje glasbe pa glasbeni izvajalec uporablja različne vrste komuniciranja prek digitalnih medijev, odnose z javnostmi, torej s pomočjo medijev pridobiva publiciteto. Svojo glasbo predstavlja tudi na svojih koncertih v različnih krajih po Sloveniji. Razvoj tehnologije je prinesel veliko inovacij, ki omogočajo boljše delovanje glasbenikov, vendar pa se ti še vedno srečujejo s težavami, kot je primerno plačilo za avtorske pravice. Na koncu diplomskega dela smo podali kritično oceno, ki zajema predloge, ki lahko glasbenemu izvajalcu pomagajo pri izboljšanju marketinškega načrta.
Ključne besede: marketinški načrt, marketinške aktivnosti, odjemalci, konkurenti, analiza zunanjega okolja, glasba, Emkej
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 351; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,67 MB)