| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Deduktivni in induktivni pristop pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika : doktorska disertacija
Jernej Ključevšek, 2024, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo se ukvarjali z učinkovitostjo deduktivnega (DP) in induktivnega pristopa (IP) pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika. V teoretičnem delu smo predstavili teoretična izhodišča in rezultate preteklih empiričnih raziskav uporabe DP in IP pri poučevanju tujih jezikov. V učbenikih Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki so po SEJU uvrščeni med ravnema A1 in B1, smo znotraj posamezne ravni primerjali izbor oblikoslovnih vsebin in posebej osvetlili izbor posameznih sklonov ter način in zaporedje podajanja teh sklonov in glagolskega vida. V empiričnem delu smo predstavili vpliv uporabe DP in IP na znanje dveh slovničnih kategorij v slovenščini – sklona samostalnika in pridevnika ter glagolskega vida – in motivacijo študentov, in sicer glede na njihovo starost in prvi jezik. Empirični del raziskave za obe slovnični kategoriji je zajemal reševanje preizkusa znanja pred obravnavo snovi ter izpolnjevanje vprašalnika o starosti in prvem jeziku, deduktivno in induktivno obravnavo snovi, reševanje preizkusa znanja po obravnavi snovi in izpolnjevanje vprašalnika o motivaciji. Izvajal se je na univerzah v Ljubljani, Bruslju, Gentu, Granadi, Lvovu in na Dunaju. Pri kategoriji sklona se kaže velik vpliv obravnave snovi na končno skupno znanje, saj je razlika med predznanjem in znanjem zelo velika, medtem ko so pri obravnavi glagolskega vida razlike majhne. S statistično metodo analiza kovariance smo odvisno spremenljivko (znanje, motivacija) prilagodili tako, da smo jo osvobodili variacije, ki jo povzroča sospremenljivka (predznanje). Pri obeh kazalnikih, znanju in motivaciji, je v splošnem vidna močnejša tendenca po IP; bil je v prednosti pri poučevanju oblikoslovne vsebine – sklona samostalnika in pridevnika –, medtem ko je bil pri poučevanju pomenske sestavine – glagolskega vida – v rahlem zaostanku oz. med pristopoma ni bilo bistvene razlike. Glede na starost ni jasnih rezultatov, ki bi enoznačno govorili v prid enemu ali drugemu pristopu. Glede na prvi jezik so se pri sklonu ne glede na pristop bolje odrezali tisti iz neslovanskega, pri glagolskem vidu pa tisti iz slovanskega okolja. Študente je pri obravnavi sklona in glagolskega vida bolj motiviral IP, zlasti starejše, medtem ko je DP pri kategoriji sklona bolj motiviral mlajše, pri glagolskem vidu pa starejše. Pri kategoriji sklona sta DP in IP bolj motivirala tiste s slovanskim prvim jezikom. Pri kategoriji glagolskega vida je DP nekoliko bolj motiviral tiste z neslovanskim prvim jezikom, IP pa tiste s slovanskim prvim jezikom. Zaključujemo, da je slovensko oblikoslovje smiselno in učinkovito poučevati (tudi) induktivno. Pokazalo se je, da ima samostojno odkrivanje slovničnih pravil, npr. iz končnic samostalnika in pridevnika, pozitiven vpliv na pomnjenje in kasnejšo uporabo teh pravil ter da ta pristop študente tudi bolj motivira. Včasih pa na znanje in motivacijo odločilno ne vpliva izbira pristopa, temveč je treba upoštevati tudi druge dejavnike, kot je npr. jezikovno ozadje učečih se. Prav tako se učiteljem pri izbiri pristopa ni treba vedno ozirati na starost učečih se, saj naša raziskava kaže, da lahko DP enako dobro ustreza mlajšim, IP pa starejšim učečim se. Potrdilo se je, da se pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika ni mogoče popolnoma držati enega pristopa ali popolnoma izključiti drugega ter da je v slovenščini nekatere slovnične vsebine primerneje podajati deduktivno, druge pa induktivno. Izsledki raziskave so utemeljeni na neslučajnostnem vzorcu 141 študentov in jih ni mogoče posplošiti na konkretno, temveč zgolj na hipotetično populacijo.
Ključne besede: poučevanje, tuji jezik, slovenščina kot drugi in tuji jezik, slovnica, oblikoslovje, sklon samostalnika in pridevnika, glagolski vid, deduktivni pristop, induktivni pristop, znanje, motivacija, starost, prvi jezik, slovanski prvi jezik, neslovanski prvi jezik
Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 79; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (6,35 MB)

2.
Vzajemna povezanost vida in vezljivosti pri glagolih v slovenščini
Marjan Kulčar, 2017, doktorska disertacija

Opis: Namen doktorske disertacije Vzajemna povezanost vida in vezljivosti pri glagolih v slovenščini je raziskati glagolski vid v slovenščini in z njim povezano glagolsko vezljivost. Doktorska disertacija ima šest delov, tj. uvod, teoretični del, empirični del, sklepni del, preglednice ter seznam virov in literature. Vsebinsko najpomembnejši od teh so drugi, tretji in četrti del. Teoretični del doktorske disertacije predstavlja glagolski vid in čas ter glagolsko vezljivost, tvorjenost glagolov s posebnim poudarkom na predponskih obrazilih v povezavi s pomensko-skladenjsko podstavo, prikazane bodo vidskost in vrstnost glagolskih dejanj z vidika prislovnosti in faznosti predponskoobrazilnih tvorjenk ter različne vloge predponskih obrazil v predponskoobrazilnih tvorjenkah. Empirični del predstavlja raziskavo netvorjenih glagolov in izbranih glagolskih sestavljenk različnih pomenskih skupin glagolov ter vlogo predponskih obrazil pri spremembi glagolske vezljivosti, ki vezljivosti bodisi ne spreminjajo, jo zožijo ali razširijo; ugotavljalo se bo, kakšno je vezljivostno razmerje netvorjeni glagol : tvorjeni glagol : (skladenjsko)podstavni glagol. Na podlagi primerov bomo celostno in vzajemno sopostavili oblikoslovno (glagolski vid) in skladenjsko (glagolska vezljivost) kategorijo. Glagolski vid se bo tako potrjeval kot hkratna morfološka, leksikalna in skladenjska kategorija. Pri tem bomo opazovali (navadne) netvorjene glagole, predponskoobrazilno tvorjene glagole tako s prostimi predložnimi in zaimkovnimi glagolskimi morfemi (ločeno leksikalizirane in neleksikalizirane glagolske zveze s predložnim ali z zaimkovnim prostim glagolskim morfemom) kot tudi brez njih ter skladenjskopodstavne glagole. V sklepnem delu smo ugotovili, da je popolna vezljivostna prekrivnost med netvorjenimi glagoli, predponskoobrazilno tvorjenimi in (skladenjsko)podstavnimi glagoli možna le takrat, ko predponsko obrazilo tvorjenega glagola izraža samo faznost, npr. zasijati, ali perdurativnost, npr. pomisliti, saj samo levovezljivi netvorjeni glagoli po dodajanju takšnega predponskega obrazila ne doživijo dodatne desne vezave, kar je razvidno tudi iz (skladenjsko)podstavnega glagola.
Ključne besede: netvorjeni glagol, tvorjeni glagol, skladenjskopodstavni glagol, leksikalizirani in neleksikalizirani zaimkovni prosti glagolski morfemi, leksikalizirani in neleksikalizirani predložni prosti glagolski morfemi, blizu zgoljvidska predponska obrazila, abstraktni pomen predponskega obrazila tvorjenega glagola.
Objavljeno v DKUM: 21.12.2017; Ogledov: 1711; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

3.
Primerjalni glagolski frazemi med slovarjem in rabo
Jasmina Temnik, Denis Kalamar, 2006, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: slovenščina, glagolski frazemi, primerjalne analize
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1262; Prenosov: 79
URL Povezava na celotno besedilo

4.
GLAGOLSKI VID, UDELEŽENCI IN GLAGOLSKI POLOŽAJI NA PRIMERU POMENSKE SKUPINE GLAGOLOV MISELNIH AKTIVNOSTI
Marjan Kulčar, 2014, magistrsko delo

Opis: Jasno razmerje lahko zaznamo med tipi glagolskih položajev in vezljivostnimi vzorci; tako smo z analizo vezljivostnih vzorcev glede na tip glagolskega položaja ugotovili, da so osnovna telična dogajanja in osnovni telični dogodki ter stanja praviloma dvovezljivi, za osnovna netelična dogajanja pa je značilna tako samo leva kot tudi leva in desna vezljivost. Kar zadeva pomenske vloge udeležencev določenega tipa glagolskega položaja, imajo npr. glagolski položaji, ki zaznamujejo stanje, praviloma dva obveznovezljiva udeleženca: prvi udeleženec, tj. levi udeleženec, nastopa v vlogi nosilca stanja, drugi udeleženec, tj. desni udeleženec, pa označuje vsebino dejanja. V nestanjskih glagolskih položajih glagolov miselne aktivnosti levi udeleženec največkrat predstavlja vršilca dejanja, desni udeleženec pa izraža vsebinskega udeleženca. V teličnih dogajanjih in teličnih dogodkih igra odločilno vlogo števnost oz. konkretnost desnega udeleženca, sicer ne more priti do uspešnega konca dejanja, kateremu sledi sprememba stanja. Glagoli miselne aktivnosti izražajo spremembo stanja v zavesti enega izmed udeležencev, ponavadi v zavesti levega udeleženca. Vidskoparno razmerje je možno le v nekaterih primerih netvorjenih glagolov miselne aktivnosti, npr. izumiti davek – izumljati davek, preučevati zahtevo Arbourjeve – preučiti zahtevo Arbourjeve, koprski kriminalisti sklepati obroč – koprski kriminalisti skleniti obroč in učiti se besedilo – naučiti se besedilo. Vidska nasprotja brez vidskoparnega značaja obstajajo med vsemi netvorjenimi glagoli miselne aktivnosti in njihovimi predponskoobrazilnimi tvorjenkami oz. dovršnimi sestavljenkami, npr. misliti – domisliti itd., medtem ko med dovršnimi sestavljenkami in njihovimi drugotnimi nedovršniki obstaja vidskoparno razmerje. Prefiksacija netvorjenega glagola misliti s predponskimi obrazili do-, iz-, na-, o-, od-, po-, pre-, raz-, u- in za- vselej povzroči spremembo glagolskega vida netvorjenega glagola, v večini primerov pa tudi spremembo glagolske vezljivosti netvorjenega glagola; glede na netvorjeni glagol misliti, ki zaznamuje glagolski položaj stanje, se zgodi tudi sprememba tipa glagolskega položaja.
Ključne besede: Glagolski vid, tip glagolskega položaja, stanje, netelično dogajanje, telično dogajanje, netelični dogodek, telični dogodek, udeleženci, netvorjeni glagol, predponskoobrazilno tvorjeni glagol, vidski par, vidsko nasprotje, pomenska vloga udeležencev, dovršna sestavljenka
Objavljeno v DKUM: 15.10.2014; Ogledov: 2106; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

5.
Current changes in English syntax with emphasis on aspect and passive in English and Slovene
Simona Ficko, 2009, diplomsko delo

Opis: The diploma paper deals with current changes in English syntax with emphasis on aspect and passive voice in English and Slovene. It is about the comparison of aspect and passive between English and Slovene. Aspect and passive are defined in both languages. With regard to verbal aspect in English, I investigated the spread of the progressive, terminative verbs and the non-terminative ones, indefinite form and progressive form and the translation of indefinite and progressive forms from English into Slovene. According to aspect in Slovene, I investigated biaspectual verbs, the formation of perfective forms from the imperfective ones, the formation of imperfective verbs from the perfective ones, mono-aspectual verbs, the use of imperfective verbs instead of the perfective ones and types of verbal actions. As far as the passive voice in English is concerned, the investigation was about the definition of the passive voice, the tenses in the passive voice, the spread of the progressive passive, the difference between passive and state, the translation of passive from English into Slovene and the developments in the use of the passive. With regard to the passive voice in Slovene, I was focused on the forms of the passive voice, the transforming relation of active and passive, the difference between state and passive and the frequent use of the participle ending in -n/-t and the less frequent use of the passive with se. The diploma paper deals with the description of current changes and their translation issues from English into Slovene and vice versa. I described the changes referring to the modality, the changes with regard to the use of subjunctive and the rise of non-finite verbal forms, particularly the rise of the gerund in Modern English. In the empirical part, the examples of the current changes were translated from English into Slovene. The diploma paper ends with the analysis of the translation of current changes from English into Slovene and conclusion in a final part.
Ključne besede: sodobne spremembe, modalnost, glagolski vid, dvovidski glagoli, enovidski glagoli, dovršni glagoli, nedovršni glagoli, trpnik, tvornik in deležnik.
Objavljeno v DKUM: 23.12.2009; Ogledov: 3906; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (472,84 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici