| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Intratekalna analgezija ob splošni anesteziji za laparoskopske ginekološke operacije: vpliv na mikrohemodinamiko, stresni odgovor in bolečino
Marko Zdravković, 2020, doktorska disertacija

Opis: Izhodišče Mikrohemodinamsko dogajanje in regionalna dostava kisika sta v anesteziologiji pomembna zaradi povezave med moteno mikrocirkulatorno funkcijo in slabšim perioperativnim izhodom. Kljub manj boleči laparoskopski kirurški tehniki v primerjavi s klasično “odprto” kirurgijo pa bolnice po laparoskopskih ginekoloških operacijah občutijo hudo bolečino v 40% do 65% primerov. Dodatek intratekalne anelgezije k splošni anesteziji bi teoretično lahko izboljšal mikrocirkulacijo in perioperativno zdravljenje bolečine ter zmanjšal stresni odgovor. Metode Bolnice (n=102), ki so imele načrtovano laparoskopsko ginekološko operacijo, smo naključno razvrstili v tri skupine. Prejele so kombinacijo splošne anestezije z nizkim odmerkom intratekalne analgezije (NOIA: 7,5 mg levobupivakaina in 2,5 μg sufentanila) ali zelo nizkim odmerkom intratekalne analgezije (ZNOIA: 3,75 mg levobupivakaina in 2,5 μg sufentanila) ali zgolj splošno anestezijo (kontrolna skupina). Uporabili smo 3 minutni zažemni test in s spektroskopijo blizu infrardečega spektra izmerili tkivno oksigenacijo in opredelili mikrocirkulatorno funkcijo v m. brachioradialis in m. triceps surae v treh časovnih točkah: pred uvodom v splošno anestezijo, 5 minut po trahealni intubaciji in 15 minut po začetku pnevmoperitoneja. Primarni mikrohemodinamski izidi so bili: (1) primerjava spektroskopsko dobljenih mikrohemodinamskih parametrov med skupinami; (2) primerjava mikrovaskularnih trendov v mišicah nog s tistimi v mičicah rok znotraj skupin; in (3) korelacija krvnega tlaka s hitrostjo povratka tkivne oksigenacije po zažemnem testu. Trije primarni cilji s področja lajšanja bolečine so bili: (1) poraba sufentanila med operativnim posegom; (2) poraba piritramida za zdravljenje pooperativne bolečine; in (3) ocena bolečine z 11 točkovno številčno lestvico (od 0 do 10). Za oceno zgodnjega stresnega odgovora smo določili nivo kortizola in glukoze v serumu pred in med operacijo. Rezultati Med tremi skupinami ni bilo razlik v mikrohemodinamskih parametrih na podlahti. Na merilnem mestu na nogi so imele bolnice v skupinah z dodatkom intratekalne analgezije že pred uvodom v anestezijo počasnejšo hitrost tkivne reoksigenacije po zažemnem testu (NOIA 34 ±16 %/min, p=0,002; ZNOIA 36 ±13 %/min, p=0,006) v primerjavi s kontrolno skupino (52 ±27 %/min). Med splošno anestezijo smo opazili poslabšanje mikrocirkulatorne funkcije v vseh skupinah in razlik med njimi več ni bilo zaznati, med laparoskopijo pa smo zaznali pomembno zmanjšanje hitrosti tkivne reoksigenacije po zažemnem testu v skupini z NOIA (14 ±11 %/min) v primerjavi z ZNOIA (22 ±11 %/min; p=0,023) in kontrolno skupino (24 ±17 %/min; p=0,040). Poraba sufentanila (mediana [interkvartilni razpon]) je bila 2,9 (0-4) μg/h v skupini z NOIA, 4,7 (3,2-9,2) μg/h v skupini z ZNOIA in 16 (11-23) μg/h v kontrolni skupini (p<0,001), poraba piritramida znotraj 24 ur po operaciji pa 2 (0-2,5) mg, 5 (0-7,5) mg in 7,3 (2,1-9,5) mg (p=0,001), v enakem vrstnem redu skupin. Pooperativna ocena bolečine je bila ves čas <3 zgolj v skupini z NOIA. Zadovoljstvo bolnic z anesteziološko oskrbo in sodelovanjem v raziskavi je bilo ocenjeno kot odlično. Med skupinami ni bilo razlik v nivoju kortizola in glukoze v serumu. Zaključki Ne glede na uporabljeno anesteziološko tehniko so bolnice ohranile ali imele izboljšano oksigenacijo in mikrocirkulatorno funkcijo v področju m. brachioradialis med laparoskopijo. V področju m. triceps surae pa sta bili oksigenacija in mikrocirkulatorna funkcija slabši. Dodatno zmanjšanje hitrosti reoksigenacije na nogi v skupini z NOIA je treba tolmačiti z razumevanjem simpatolitičnih učinkov spinalne analgezije, ki povečajo gostoto odprtih kapilar, kar skrajša difuzijske razdalje. Nižja hitrost toka krvi ob krajših difuzijskih razdaljah je mikrohemodinamsko ugodnejša. Uporaba nizkega odmerka intratekalne analgezije zmanjša porabo opioidnih zdravil za laparoskopske ginekološke operacije in zmanjša intenziteto pooperativne bolečine.
Ključne besede: kombinirana splošna in spinalna anestezija, spinalna analgezija, intratekalna analgezija, laparoskopska kirurgija, ginekologija, hemodinamika, mikrocirkulacija, tkivna oksigenacija, zadovoljstvo pacientov, stresni odgovor, zdravljenje bolečine, poraba opioidov, pospešeno okrevanje po operaciji, kortizol
Objavljeno: 17.07.2020; Ogledov: 373; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

2.
Hellp sindrom in soočanje nosečnic z njim
Tanja Hrnčič, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Ženske, ki med nosečnostjo zbolijo za hellp sindromom, bolezni ne prepoznajo in velikokrat simptome povezujejo z nosečniškimi težavami. Prav zaradi neprepoznavnosti same bolezni se pojavljajo pri nosečnicah vprašanja, na katera še ni odgovora. Namen diplomskega dela je predstaviti hellp sindrom in njegove simptome ter skozi intervjuje prikazati, kako so se ženske soočale s to boleznijo. Raziskovalne metode: V diplomski nalogi smo uporabili opisno metodo dela. Iskali smo in pregledali literaturo, ki je bila v angleškem jeziku. Iskanje je potekalo z naslednjimi ključnimi besadami: hellp syndrome, pregnant women, dealing in facing with it. Iskanje literature je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, ScienceDirect in Medline. Dodatno smo pregledali tudi Google Scholar. Vključitveni kriteriji so bili polno dostopni članki v angleškem jeziku, članki, ki so objavljeni od leta 2009 do 2019. Izključitveni kriteriji pa so bili članki v drugih jezikih in duplikati ter spletni članki, katerih vsebina ni strokovna in ne temelji na znanstvenih ugotovitvah. Kvalitativne podatke smo pridobili s pomočjo metode intervjuiranja. Pri tem smo uporabili vodilo za intervju, katero je sestavljeno iz 7. vprašanj odprtega tipa Rezultati: Ugotovili smo, da je najpogostejši simptom med intervjuvankami bolečina v zgornjem delu trebuha in da je bilo pomanjkanje informacij z strani osebja velik problem pri razumevanju same bolezni.
Ključne besede: bolezensko stanje, noseče ženske, doživljanje, nosečniška bolezen, ginekologija, porodništvo
Objavljeno: 16.03.2020; Ogledov: 637; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (427,10 KB)

3.
Kakovost življenja žensk z endometriozo
Ingrid Šilec, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Endometrioza je bolezen, pri kateri se tkivo podobno endometriju razrašča izven maternice. Bolezen ima različne simptome, ki vplivajo na psihično, prav tako pa tudi na fizično stanje žensk in zmanjšujejo kakovost življenja. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je kakovost življenja žensk z endometriozo in kakšne težave jim endometrioza povzroča pri spolnih odnosih, različnih aktivnostih in kako vpliva na njihovo psihično in čustveno stanje. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskovanje smo izvedli v Društvu Endozavest, kjer smo objavili spletno anketo. V raziskavi je sodelovalo 60 žensk z endometriozo. Rezultati: Ugotovili smo, da endometrioza vpliva na spolno življenje žensk, saj ima kar 97 % anketirank boleče spolne odnose, posledično pa večkrat pride do prekinitve in izogibanja spolnim odnosom ter občutkov krivde in strahu pred spolnimi odnosi. Pri aktivnostih imajo anketiranke največ težav in občutkov nelagodja pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti v službi ali šoli (92 % anketirank), prav tako pa se pojavljajo težave in nelagodje v veliki meri tudi pri ostalih dnevnih aktivnostih. Velikokrat imajo tudi občutek, da drugi ne razumejo njihove bolezni (95 % anketirank) in mislijo, da so samo občutljive in tarnajo (86 % anketirank). Prav tako pa se pogosto pojavljajo občutki obupa, nihanje razpoloženja in znižana samopodoba. Diskusija in zaključek: Endometrioza vpliva na spolne odnose, psihično in čustveno stanje obolelih žensk ter predstavlja omejitve in nelagodje pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti. Je bolezen, ki znižuje kakovost življenja v več pogledih. Zato je pomembno, da se ženske ustrezno zdravi in se jim omogoča čustvena, psihična ter fizična podpora.
Ključne besede: ginekologija, reproduktivno zdravje, neplodnost, bolečina, disparevnija
Objavljeno: 27.06.2019; Ogledov: 681; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (962,96 KB)

4.
LAJŠANJE MENSTRUALNIH TEŽAV
Vida Božič, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Menstruacija je fiziološko dogajanje v ženskem telesu, ki se ponavlja vsak mesec od pubertete do nastopa menopavze. Žensko med menstruacijo pogosto spremljajo težave, ki lahko vplivajo na njeno fizično in psihično stanje. Težave med menstruacijo se lahko ublažijo ali popolnoma preprečijo z uporabo sredstev, ki so lahko farmakološka ali nefarmakološka. Namen: Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti različne metode lajšanja težav, ki spremljajo menstruacijo. Pri tem smo več pozornosti namenili nefarmakološkim metodam lajšanja menstrualnih težav. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava je bila izvedena na svetovnem spletu, kjer je vprašalnik rešilo 44 žensk. Anketni vprašalnik je vseboval 18 vprašanj zaprtega tipa. Vprašalnik je bil anonimen. Rezultate smo analizirali in sistematično uredili s pomočjo računalniških programov Microsoft Word in Microsoft Excel. Rezultati: Iz odgovorov na dani vprašalnik smo prišli do ugotovitev, da ima polovica vprašanih žensk bolečo menstruacijo vsak mesec. Pri lajšanju težav med svojo menstruacijo se najpogosteje odločijo za uporabo farmacevtskih sredstev za lajšanje bolečin. Prav tako je polovica vprašanih odgovorila, da se v času svoje menstruacije, težje soočajo z vsakodnevnimi obveznostmi in si želijo podpore svoje družine. Sklep: Težave med menstruacijo po rezultatih ankete vplivajo na življenje žensk. Izmed vseh težav se najtežje soočajo z bolečino. Najpogosteje jo omilijo z analgetiki. Uporabijo tudi različne zeliščne čaje. Prav je, da si ženska v času svoje menstruacije vzame čas zase, se umiri in sprosti. Če pa so težave hujše in dolgotrajnejše, pa ji svetujemo obisk zdravnika ali ginekologa.
Ključne besede: Menstruacija, težave pri menstruaciji, ginekologija, farmakološka sredstva, nefarmakološka sredstva.
Objavljeno: 16.06.2016; Ogledov: 1067; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (343,69 KB)

5.
In memoriam
Iztok Takač, 2003, drugi članki ali sestavki

Ključne besede: biografije, medicina, ginekologija in porodništvo
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 885; Prenosov: 24
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Osnovne značilnosti raka jajčnikov
Iztok Takač, Darja Arko, Borut Gorišek, 1997, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: ginekologija, onkologija, jajčnik, novotvorbe
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 848; Prenosov: 47
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Hipodontija pri bolnicah z rakom jajčnikov
Anita Fekonja, 2015, doktorska disertacija

Ključne besede: hipodontija, razvoj zob, nepravilnosti, jajčniki, rak (medicina), ginekologija, onkologija
Objavljeno: 06.02.2015; Ogledov: 1508; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici