| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nedoslednosti v učbenikih za matematiko : magistrsko delo
Anja Pertinač, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavan problem nedoslednosti v matematičnih učbenikih za gimnazije, ki so potrjeni za uporabo s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Magistrsko delo je razdeljeno na poglavja, v katerih so obravnavani posamezni tematski sklopi iz veljavnega učnega načrta. Pri vsakem poglavju so predstavljene vpeljave pojmov iz učnega načrta, kot so zapisane v obravnavanih učbenikih. Izkaže se, da so mnoge med njimi pomanjkljive ali celo nekorektne. V vsakem poglavju je predstavljena tudi možna rešitev, kako vpeljavo narediti korektno.
Ključne besede: nedoslednosti, matematični učbeniki, gimnazijsko izobraževanje, naraščanje in padanje funkcij, geometrijsko zaporedje, sestavljene funkcije, nedoločeni integral, limita in zveznost funkcije
Objavljeno v DKUM: 26.05.2022; Ogledov: 877; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (610,96 KB)

2.
Mnenja učiteljev o učinkih vpeljave posodobljenih učnih načrtov za matematiko v gimnazijskem in srednjem strokovnem izobraževanju
Mateja Nograšek, 2014, magistrsko delo

Opis: Učni načrt je ključni element vsake kurikularne prenove. Vanjo je potrebno vključiti širok, a skrbno izbran krog ljudi, ki zajema predmetne znanstvenike, pedagoge, psihologe, didaktike in še zlasti učitelje. Hkrati se moramo ozirati tudi na dobrobit učencev. Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije, potreba po medpredmetnem povezovanju, prenova osnovnošolskega izobraževanja in povečanje deleža gimnazijcev med srednješolci so bili glavni razlogi za prenovo srednješolskega izobraževanja. Ta je temeljila na poenotenih načelih, ki so učiteljem zagotovila več avtonomije in jim ponudila nove oblike in metode dela. Predstavili smo še novosti posodobljenih učnih načrtov za matematiko v gimnazijskem in srednjem strokovnem izobraževanju in rezultate nekaterih študij o učinkih kurikularne prenove v osnovnošolskem in srednješolskem prostoru. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli med učitelji gimnazijskega in srednjega strokovnega izobraževanja (velikost vzorca: N=13). Povprašali smo jih po mnenjih o učinkih vpeljave posodobljenih učnih načrtov za matematiko. Ugotovili smo, da so se učitelji srednjega strokovnega izobraževanja do sprememb opredelili bolj kritično kot učitelji gimnazijskega izobraževanja. Učitelji srednjega strokovnega izobraževanja so pogosto opozarjali, da so bile v učni načrt dodane nove učne vsebine, obseg ur, namenjenih pouku matematike, pa se ob tem ni spremenil. Učitelji gimnazijskega izobraževanja so pri svojem delu zaznali tudi večjo avtonomijo kot učitelji srednjega strokovnega izobraževanja.
Ključne besede: pouk matematike, učni načrti za matematiko, kurikularna prenova, gimnazijsko izobraževanje, srednje strokovno izobraževanje, učitelji matematike
Objavljeno v DKUM: 09.12.2014; Ogledov: 1726; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici