| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpeljava kaotičnih sistemov s poudarkom na akustiki v pouk fizike na programu splošne gimnazije
Damjan Osrajnik, 2022, doktorska disertacija

Opis: Kaotični sistemi so kompleksni oscilirajoči sistemi z značilno nelinearno dinamiko. Slednje vodi do otežene obravnave, zaradi česar se kaotični sistemi ne vključujejo v pouk fizike na sekundarni ravni izobraževanja. Osnovni cilj doktorske disertacije je razvoj učnega pripomočka za vpeljavo kaotičnih sistemov v pouk fizike na programu splošne gimnazije. Na podlagi pregleda literature sklenem, da nezadostno matematično znanje dijakov vodi v poenostavljanje opisa dinamike sistemov, včasih tudi do mere, ko rezultati modela več niso primerljivi z realnim stanjem. Posledično so obravnavani primeri pogosto neavtentični, učenje fizike pa osredotočeno na uporabo formul. V teoretičnem delu predstavim matematično modeliranje oscilirajočih sistemov, pri čemer se osredotočim na dvodimenzionalne linearne in nelinearne dinamične sisteme. S stabilnostno analizo pokažem, da so za nastanek oscilacij potrebni dvodimenzionalni sistemi in predstavim, da za prisotnost determinističnega kaosa, sistem mora biti večdimenzionalen, nelinearen in oscilirajoč. Na primerih kaotičnih sistemov v naravi in družbi predstavim nekatere značilnosti kaosa kot je občutljivost na začetne pogoje. Podrobneje predstavim dve metodi za prepoznavanje determinističnega kaosa in sicer metodo izračuna največjega Lyapunovega eksponenta ter vizualizacijsko metodo grafa ponovitev. Nato se osredotočim na akustične sisteme, natančneje na vibrirajoče strune. Na primeru posnetka zvoka tona in akorda A zaigranega na kitari, prikažem časovno vrsto tlačnih sprememb. Za časovno vrsta akorda A se nam na prvi pogled zdi, da ustreza kaotičnemu sistemu, zato to preverimo z metodami za prepoznavo kaotičnega obnašanja. Metoda največjega Lyapunovega eksponenta napačno nakazuje, da gre za kaotičen sistem. To potrdim z uporabo vizualizacijske metode grafa ponovitev za ton in za akord A, ki potrdi, da opazovana dinamika ni kaotična. Teoretični del doktorske disertacije se zaključi z razvojem učnega pripomočka za vpeljavo kaotičnih sistemov v pouk fizike. V ta namen pregledam obravnavo oscilirajočih sistemov pri fiziki in se seznanim z matematičnimi omejitvami obravnave fizikalnih modelov. Študije so že pokazale prednost vpeljave blokovnih shem za razumevanje dinamike sistemov. Z blokovnimi shemami prikažem vzročno posledične relacije med količinami in vizualiziramo, kako količine vplivajo ena na drugo. Na blokovnih shemam temeljijo tudi grafično orientirani računalniški programi. Na podlagi zbranih informacij razvijem učni pripomoček za vpeljavo kaotičnih sistemov v pouk fizike. Učni pripomoček obsega 20 strani dolg učni list s 6. poglavji in 4 videoposnetke z razlago. Učni pripomoček prilagodim v luči omejevanja fizičnih stikov in sicer tako, da je primeren za poučevanje na daljavo, saj omogoča samostojno delo dijaka. Za oceno učinkovitosti razvitega učnega pripomočka izvedem empirično raziskavo, v katero je vključenih 7 srednjih šol, 7 učiteljev fizike in 243 dijakov. Učiteljem fizike posredujem učno gradivo, ki obsega učni pripomoček, inicialni in finalni test znanja za dijake ter lestvico stališč, s katero zbiramo mnenja učiteljev o učnem pripomočku. Z inicialnim testom znanja pridobivam informacije o trenutnem razumevanju dinamike sistemov ter prepoznavanja oscilirajočih in kaotičnih sistemov z namenom dopolniti učni pripomoček. Finalni test znanja je namenjen oceni učinkovitosti učnega pripomočka z vidika pridobljenega znanja dijaka. Preverim, v kolikšni meri dijak po uporabi učnega pripomočka razume dinamiko sistemov in fazne prostore ter v kolikšni meri se izboljša prepoznava oscilirajočih in kaotičnih sistemov iz grafičnih prikazov. Z analizo rezultatov finalnega testa potrdim, da se je razumevanje dijakov izboljšalo. Dodatno lahko na podlagi pregleda lestvice stališč potrdim, da je v učnem pripomočku obravnavana tematika zanima, aktualna, a zahtevna. Ocenjujem, da je razvit učni pripomoček učinkovit in primeren za vpeljavo kaotičnih sistemov v pouk fizike na programu splošna gimnazija.
Ključne besede: kaotični sistemi, oscilirajoči sistemi, akustični sistemi, fizika, splošna gimnazija, srednja šola, poučevanje fizike, kaos, časovne vrste, učni pripomoček
Objavljeno v DKUM: 11.07.2022; Ogledov: 58; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (5,76 MB)

2.
Model za oceno scenarijev za povečanje digitalnih kompetenc dijakov v splošni gimnaziji v republiki sloveniji
Srečko Zakrajšek, 2021, doktorska disertacija

Opis: V doktorskem delu smo raziskovali možnosti za pridobivanje in povečanje digitalnih kompetenc dijakov v slovenski splošni gimnaziji. Digitalne kompetence sodijo med najbolj nujne kompetence v sodobni družbi in šola ima pri pridobivanju le-teh pomembne naloge. Pripravili smo različne scenarije, ki omogočajo povečanje (pridobivanje) digitalnih kompetenc dijakov v splošni gimnaziji v Republiki Sloveniji, ter jih ocenili z modelom, ki smo ga razvili po metodi DEX (Decision EXpert), ki je večkriterijska, hierarhična, kvalitativna metoda za modeliranje odločitvenega znanja, in s programom DEXi. Ta model omogoča oceno primernosti in učinkovitosti izobraževalnih scenarijev za pridobivanje digitalnih kompetenc in upošteva tudi posebnosti v različnih okoljih. V modelu smo pripravili, strukturirali in medsebojno povezali različne atribute, ki vplivajo na pridobivanje in povečanje digitalnih kompetenc. Pri izbiri atributov in izdelavi kriterijev so nam pomagali eksperti iz slovenskih izobraževalnih institucij, pri validaciji modela pa so sodelovali strokovnjaki iz slovenskih splošnih gimnazij. Ustreznost modela smo validirali z anketiranjem strokovnjakov iz gimnazij in ugotovili, da popolnoma dosega načrtovane zahteve. Opravili smo tudi oceno izvedbe programa posameznih gimnazij s stališča pridobivanja in povečanja digitalnih kompetenc dijakov in to v času pred prehodom na poučevanje na daljavo in v času poučevanja na daljavo ter tudi pri tej raziskavi ugotovili, da model ustrezno oceni stanje in spremembe in da se je v času prehoda šolanja na daljavo pridobivanje digitalnih kompetenc v splošnih gimnazijah izboljšalo za približno eno oceno na lestvici od 1 do 5.. Z modelom je mogoče zelo dobro oceniti različne scenarije in je lahko v pomoč pri uvajanju in optimizaciji sistema, ki omogoča pridobivanje in povečanje digitalnih kompetenc dijakov v gimnaziji. Z ustrezno dopolnitvijo bi bilo model mogoče uporabiti tudi za ocenjevanje izobraževalnih scenarijev drugih izobraževalnih ustanov.
Ključne besede: digitalne kompetence, izobraževalni scenarij, gimnazija, dijaki, hierarhični model, DEX
Objavljeno v DKUM: 08.06.2022; Ogledov: 139; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (5,21 MB)

3.
Sodobni pouk geografije v gimnazijah na primeru družbene geografije Avstralije
Marko Mihelj, 2021, magistrsko delo

Opis: Sodobni pouk geografije se precej razlikuje od tradicionalnega. Vendar nikakor ne gre zanemariti pomembnosti tradicionalnih metod poučevanja, ki so še vedno lahko zelo uporabne pri poučevanju. Namen magistrskega dela v teoretičnem delu je bil proučiti in analizirati družbenogeografske značilnosti Avstralije. V ta namen smo uporabili kopico internetnih virov, predvsem pa bazo podatkov avstralskega urada za statistiko. Zbrali smo podatke iz različnih časovnih obdobij, jih medsebojno primerjali ter umestili v preglednice in grafikone, katere lahko uporabimo tudi pri pouku geografije, zlasti v gimnazijah. Analizirali smo tako prebivalstvene kot tudi socialne in ekonomske značilnosti prebivalstva Avstralije in jih primerjali z drugimi izbranimi državami in Slovenijo. Pri delu smo ugotovili veliko število korelacij z drugimi učnimi predmeti, predvsem zgodovino. Ključni namen empiričnega dela magistrske naloge je bil pripraviti primer sodobnega pouka geografije v gimnazijah v okviru vsebine družbene geografije Avstralije. Opisali smo ključne značilnosti sodobnega pouka in jih primerjali s tradicionalnimi. Analizirali smo slovenski učni načrt za geografijo v gimnazijah za vsebino družbene geografije Avstralije in ga primerjali z avstralskim. Poudarili smo pomen aktualizacij pri pouku v gimnazijah, zlasti pri pouku geografije in več aktualnih problemov, s katerimi se sooča avstralsko prebivalstvo in bi jih veljalo izpostaviti pri pouku. Pripravili smo ustrezajoča didaktična gradiva, s katerimi smo želeli slediti smernicam sodobnega pouka.
Ključne besede: geografija, gimnazija, sodobni pouk, družbena geografija, Avstralija
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 297; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (5,75 MB)

4.
Verjetnost v osnovni in srednji šoli
Nina Gracej, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena obravnava verjetnosti v osnovnih, srednje poklicnih in strokovnih šolah ter gimnazijah. Magistrsko delo je razdeljeno na tri dele. V prvem delu so predstavljeni osnovni pojmi in defnicije, ki se obravnavajo v osnovnih, srednje poklicnih in strokovnih šolah ter gimnazijah. V drugem delu so predstavljene vsebine, ki zajemajo področja verjetnosti in so zapisana v učnem načrtu za osnovne, srednje poklicne in strokovne šole ter gimnazije. V tretjem delu magistrskega dela smo pregledali večino osnovnošolskih, srednješolskih in gimnazijskih učbenikov in opisali, katere vsebine iz področja verjetnosti obravnavajo. Pri- kazali smo tudi morebitne nejasnosti in napake, ki se pojavijo v pregledanih učbenikih. Ob koncu smo spoznali, da so v učbenikih uporabljeni različni pristopi pri defniranju poj- mov. Opazili smo, da se največja razlika pojavi med osnovnošolskimi in gimnazijskimi učbeniki.
Ključne besede: verjetnost, osnovna šola, srednja šola, gimnazija, učni načrt, učbeniki, napake, nejasnosti
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 620; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (512,30 KB)

5.
Poučevanje književnosti v srednji šoli: primerjava učnih načrtov za pouk angleščine v programih mednarodne mature in splošne gimnazije
Eva Cassandra Diane Fartek, 2019, magistrsko delo

Opis: Književnost nam daje primere jezika v svoji najboljši obliki. Zato se lahko uporablja kot orodje, ki izpostavlja dijake z višjo znanja pri pouku tujega jezika. Kljub temu se danes pri pouku angleščine v Sloveniji književnost zelo malo poučuje. Književnost je pogosto namenjena za slovnične in besediščne vaje, kot so klasične aktivnosti izpolnjevanja delovnih listov. Še posebej v gimnaziji, kjer dijaki začenjajo gimnazijski učni program z dobrim razumevanjem angleškega jezika, bi lahko pogosteje in bolj poglobljeno preučevali književnost. S tem bi dijaki lahko pridobili več znanja jezika in boljše razumevanje angleške kulture. Da bi odkrili kakršnekoli težave v zvezi s tem, kako se poučuje književnost pri pouku angleščine v gimnazijah in poiskali primerne rešitve, sem to poučevanje primerjala s svetovno znanim predmetom angleščine Jezik A: jezik in književnost, ki se poučuje v programu mednarodne mature. Po tem, ko so učenci in učitelji v obeh programih izpolnili vprašalnik in anketo, sem ugotovila, da bi lahko pri pouku angleščine v gimnazijah vključili več književnosti in bolj raznoliko književnost. Dijaki bi se lahko tudi bolj osredotočili na sam jezik v besedilih, za razliko od zdajšnjega učenja analize zgodbe in književnih likov. Učitelji bi lahko bili bolj usposobljeni za poučevanje književnosti v svojem univerzitetnem pedagoškem izobraževanju za poučevanje angleškega jezika. Dobro bi bilo, da se učiteljem nudi več sredstev in virov za poučevanje književnih del.
Ključne besede: književnost, EFL, poučevanje angleščine, gimnazija, mednarodna matura, učenje jezika
Objavljeno v DKUM: 05.06.2019; Ogledov: 769; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

6.
Medpredmetno povezovanje matematike in fizike
Magdalena Sovič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je obravnavano medpredmetno povezovanje matematike in fizike. Podrobno je razložen pojem medpredmetnega povezovanja, kot ga opredeljuje slovenska in tuja strokovna literatura. Iz učnih načrtov za matematiko, fiziko, naravoslovje in tehniko in naravoslovje v osnovni šoli ter učnih načrtov in katalogov znanj za matematiko in fiziko v splošnih gimnazijah in v programih srednjega strokovnega izobraževanja smo izpisali, prešteli in analizirali medpredmetne povezave matematike ter fizike. Podrobneje smo se posvetili vrstnemu redu obravnave učnih vsebin pri obeh predmetih. Za vsak razred oziroma letnik smo določili učne vsebine, ki se naj bi v določenem razredu oziroma letniku obravnavale. Za vsak razred oziroma letnik smo poiskali tri alternative vrstnega reda učnih vsebin in izmed teh poiskali najoptimalnejšo. Najoptimalnejša alternativa vrstnega reda je bila tista, ki je imela časovno najbolj usklajene učne vsebine matematike in fizike. Predlagana najoptimalnejša alternativa temelji na medpredmetnem povezovanju obeh predmetov, ki sta obravnavana enakovredno in je strokovno utemeljena. Naš namen ni bil kritika učnih načrtov, ampak smo želeli z njim pomagati učencem, da bi znanje znali bolje povezati in ga bolje dojemati. V empiričnem delu magistrskega dela so nas zanimale izkušnje učiteljev matematike in fizike o medpredmetnem povezovanju. Na izbrane osnovne šole, srednje šole in gimnazije smo poslali poglobljeni anketni vprašalnik, ki ga je uspešno zaključilo skupno 162 učiteljev. Anketni vprašalnik smo na koncu analizirali in podali ugotovitve.
Ključne besede: Medpredmetno povezovanje, matematika, fizika, osnovna šola, srednja šola, gimnazija, učni načrt, katalog znanja.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2018; Ogledov: 898; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (4,47 MB)

7.
Vloga splošne mature na prehodu iz sekundarnega v terciarno izobraževanje
Jasmina Penca, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi želimo preveriti vlogo splošne mature na prehodu iz sekundarnega v terciarno izobraževanje. V teoretičnem delu smo najprej predstavili kronološki pregled razvoja gimnazije in splošne mature na Slovenskem ter opisali evropske šolske sisteme. Analizirali smo pravne akte, ki opredeljujejo splošno maturo ter njeno zgradbo. Opredelili smo cilje in sistem ocenjevanja predmetov splošne mature ter taksonomske stopnje, ki so zapisani v maturitetnem katalogu za splošno maturo. Predstavili smo ocenjevanje splošne mature za kandidate s posebnimi potrebami. Preučili pa smo tudi vlogo splošne mature na prehodu v terciarno izobraževanje. V nalogi smo s pomočjo analize podatkov letnih poročil o splošni maturi med letoma 2008 in 2017, Statističnega urada Republike Slovenije in Visokošolske prijavno-informacijske službe ugotovili, da splošna matura ustrezno preverja dosežene cilje gimnazijskega izobraževanja. Prav tako smo ugotovili, da upada število dijakov, ki opravljajo splošno maturo, zvišuje pa se število dijakov, ki opravljajo poklicno maturo. Hkrati smo ugotovili, da zaradi upada udeležencev sekundarnega izobraževanja upada tudi delež terciarnega izobraževanja. Skozi leta narašča delež maturantov, ki opravljajo splošno maturo pri posameznih predmetih na višji ravni zahtevnosti, saj s tem lahko pridobijo višjo končno oceno iz splošne mature. Prav tako smo ugotovili, da se povečuje delež maturantov, ki izberejo naravoslovne izbirne predmete. Izbirni predmet izberejo zaradi zanimanja za določen predmet. Ugotovili smo, da obstaja statistično pozitivna povezanost med splošnim uspehom na splošni maturi in splošnim uspehom v gimnazijskem izobraževanju.
Ključne besede: gimnazija, matura, zakoni mature, zgradba mature, izobraževalni sistemi
Objavljeno v DKUM: 24.10.2018; Ogledov: 615; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

8.
Obravnava skladnje pri pouku slovenščine v tretjem triletju osnovne šole, v gimnaziji ter srednjem strokovnem in poklicnem izobraževanju
Mojca Smolej, Nika Lampret, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek podaja skrajšan pregled rezultatov analize obravnave skladnje pri pouku slovenščine v osnovni in srednji šoli. Pregled tiskanega učnega gradiva je pokazal, da večina samostojnih delovnih zvezkov za pouk slovenščine učencev ne navaja k razmisleku o pomembnosti pridobljenega znanja s področja skladnje. V pregledanih samostojnih delovnih zvezkih skoraj ni mogoče zaznati kritične refleksije in osmislitve pridobljenega znanja.
Ključne besede: slovenščina, skladnja, pouk slovenščine, osnovna šola, gimnazija, srednje strokovno in poklicno izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 577; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (510,30 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Osnovanje opisnikov gradnikov za dvig naravoslovne pismenosti in njihova uporaba pri poučevanje teme odboj in lom svetlobe
Ana Tement, 2018, magistrsko delo

Opis: Eden izmed pomembnejših ciljev poučevanja fizike je usposobiti učence in dijake za kritično presojo svojega napredka in pomanjkljivosti. Zato je zelo pomembno, da ves čas učnega procesa prejemajo povratne informacije o razsežnostih svojega znanja in spretnosti. To jim omogoča diagnostično in formativno preverjanje znanja, ki služi tudi kot povratna informacija učitelju o uspešnosti njegovega dela. V magistrski nalogi se posvetimo obravnavi izbrane fizikalne teme iz učenega načrta odboj in lom svetlobe z dodanimi opisniki gradnikov. Učne priprave so narejene za osnovno šolo, srednje strokovno izobraževanje, klasično in splošno gimnazijo. V pripravah so razvidne razlike med poučevano vsebino, zahtevnostjo poučevane vsebine in v dodanih opisnikih, glede na stopnjo izobraževanja. Uporabili smo opisnike 1. gradnika, ki so jih razdelali člani projekta Na-Ma POTI, ter 2. gradnika, ki smo jih izdelali sami v magistrski nalogi. S takšnimi pripravami na učne ure želimo izboljšati in povečati raznolikost pouka, izboljšati učiteljevo oziroma profesorjevo podajanje snovi in ne nazadnje dvigniti nivo znanja in razumevanja učencev in dijakov.
Ključne besede: Naravoslovna pismenost, osnovna šola, srednja šola, splošna gimnazija, klasična gimnazija, fizika, gradniki, podgradniki, opisniki, odboj in lom svetlobe.
Objavljeno v DKUM: 02.10.2018; Ogledov: 804; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

10.
Statistika v osnovni in srednji šoli
Ana Tement, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena obravnava statistike v osnovni šoli, srednji poklicni in strokovni šoli ter v gimnaziji. Magistrsko delo je razdeljeno na tri dele. V prvem delu so predstavljeni osnovni pojmi in definicije statistike, ki se obravnavajo v osnovni šoli, srednji poklicni in strokovni šoli in v gimnaziji. V drugem delu je predstavljena vsa vsebina, ki zajema področje statistike in je zapisana v osnovnošolskem, srednje poklicnem in strokovnem ter v gimnazijskem učnem načrtu. Prav tako so predstavljeni cilji po posameznih razredih in letnikih izobraževanja. Nazadnje smo pregledali večino osnovnošolskih, srednje poklicnih in strokovnih ter gimnazijskih učbenikov ter opisali katero snov statistike obravnavajo in česa ne. Prikazali smo tudi različne pristope ter nejasnosti in napake pri opisovanju in definiranju pojmov. Spoznali smo, da imajo učbeniki zelo različen pristop pri definiranju pojmov. Največja razlika se pojavi med osnovnošolskimi in gimnazijskimi učbeniki. Največ napak in nejasnosti smo zasledili pri vpeljavi kvartilov. Sicer so pa v večini učbeniki napisani korektno in matematično pravilno.
Ključne besede: Statistika, obdelava podatkov, osnovna šola, srednja šola, gimnazija, učbenik, učni načrt, napake, nejasnosti.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 1125; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (818,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici