SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PRENOVA IKT GIMNAZIJE KRANJ
Branko Šarabon, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obdelana prenova informacijskega sistema Gimnazije Kranj na vseh segmentih IKT. V prvem delu so predstavljeni osnovni pojmi o IS. Sledi predstavitev obstoječega informacijsko komunikacijskega stanja pred uvajanjem prenove. V nadaljevanju so predstavljeni razlogi, zaradi katerih smo izvedli prenovo sistema in analiza potreb, ki smo jih zaznali. Sledi prikaz izbire novih možnosti na vseh segmentih IKT. Nato je prikazana uvedba prenove, predvsem način uvajanja rešitve prenove, ter opis težav s katerimi smo se srečevali pri prenovi. V zadnjem delu je na kratko predstavljeno, kako se obstoječa oprema nadgrajuje, kako poteka sodelovanje z dobavitelji, arhiviranje podatkov ter izkušnje z uporabo novega IS. Sledi še kritična (SWOT) in finančna analiza. Za konec pa so predstavljene možnosti in želje po nadaljnji prenovi IS.
Ključne besede: Informacijski sistem (IS), Gimnazija Kranj, Informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT), Prenova, SWOT
Objavljeno: 01.12.2009; Ogledov: 1477; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

2.
VKLJUČENOST RETORIKE V URE SLOVENŠČINE V ZADNJEM TRILETJU OSNOVNIH ŠOL IN V SPLOŠNIH GIMNAZIJAH
Andreja Dvornik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli prikazati, kolikšna je vključenost retorike v ure slovenščine v zadnjem triletju osnovnih šol in v splošnih gimnazijah. Pri analizi smo se omejili na oba veljavna učna načrta in določene učbenike za posamezno smer izobraževanja. Trenutna zakonodaja določa retoriko kot enega od obveznih izbirnih vsebin v 9. razredu devetletne osnovne šole. Učitelji imajo različne možnosti za oblikovanje medpredmetnih povezav, s katerimi učencem omogočajo celosten pogled na določene vsebine in boljše povezovanje snovi različnih šolskih predmetov. Učni načrti, ki so v veljavi, določajo precej možnosti za medpredmetne povezave retorike in slovenščine, ki pa ni vedno dovolj nazorno nakazana. Bolj natančno je povezovanje različnih vsebin nakazano v berilih za osnovne in srednje šole. Določeni učbeniki dopuščajo veliko svobode pri vključevanju retoričnih elementov v ure slovenskega jezika, a popolnih navodil, kako oblikovati dober govor, nismo zasledili. Dober govor temelji na vsebini in izgledu, kar je v učbenikih premalo poudarjeno, saj ni dovolj poudarjeno argumentiranje, mimika rok, glave in nasploh drža pri govornem nastopu ter metode sestave in pomnjenja govora. V ure slovenščine je vključenih večina elementov retorike, a nanje učitelji in učenci velikokrat žal niso dovolj pozorni.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: retorika, ure slovenščine, govorni nastop, učbeniki, učni načrti, osnovna šola, splošna gimnazija.
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1996; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

3.
NEEVROPSKA ZGODOVINA V SLOVENSKIH UČBENIKIH IN UČNIH NAČRTIH ZA ZGODOVINO: PRIMERJAVA VSEBIN PRED OSAMOSVOJITVIJO SLOVENIJE IN DANES
Monika Lah, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila prisotnost neevropske zgodovine v učbenikih in učnih načrtih za zgodovino v osnovnih šolah in gimnazijah. Na podlagi primerjave starih učnih načrtov in učbenikov pred osamosvojitvijo Slovenije z novimi in aktualnimi sem ugotovila, da je do večjih sprememb prišlo v obdobju posodabljanja učnih načrtov v letih 1996 in 1998 ter v letih 2006 in 2008. Ker se je pouk zgodovine skozi zgodovinski razvoj spreminjal, so se spreminjale tudi vsebine neevropske zgodovine. Poučevanju neevropske zgodovine v času tradicionalnega pouka na Slovenskem niso pripisovali večjega pomena, saj so bile obravnavane le tiste države in kulture, ki so imele s slovenskim narodom neposreden stik. Po prvi svetovni vojni so prevladovale učne vsebine, ki so bile povezane z Jugoslavijo in z jugoslovanskimi narodi. V učnih načrtih in učbenikih, ki so jih za osnovne šole in gimnazije uporabljali do leta 1990, sem opazila velik vpliv socializma in marksizma, ki je v tem obdobju predstavljal pomembno družbeno smernico na področju vzgoje in izobraževanja. Obravnava neevropske zgodovine je bila v primerjavi s posodobljenimi učnimi načrti in učbeniki zelo skromna. V ospredju so bile velike civilizacije starega vzhoda, turški vpadi, fevdalni družbeni red, geografska odkritja ter prva in druga svetovna vojna. Do bistvenih sprememb pri pouku zgodovine je prišlo po osamosvojitvi Slovenije, ko so se pojavile potrebe po prenovi osnovne šole in gimnazije. Kurikularne spremembe so poleg prenove obveznih učnih vsebin prinesle tudi izbirne učne teme, ki jih učitelji izbirajo skupaj z učenci. Ugotovila sem, da posodobljeni učni načrti in učbeniki zaradi odprte zasnove omogočajo večjo svobodo pri izbiri širših učnih tem, povezanih z neevropsko zgodovino. Tudi obseg vsebin v novih učnih načrtih in učbenikih je v primerjavi s preteklimi veliko bolj razširjen.
Ključne besede: učni načrti, učbeniki, pouk zgodovine, neevropska zgodovina, učne vsebine, osnovna šola, gimnazija.
Objavljeno: 14.11.2011; Ogledov: 1906; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (744,38 KB)

4.
MESTNA OBČINA PTUJSKA 1918-1923
Peter Pravdič, 2011, diplomsko delo

Opis: Slovenci na Ptuju so postali pred prvo svetovno vojno povsem razvit narod z razvito kulturo, znanostjo in umetnostjo, z izoblikovanim jezikom in jasno politično voljo. Na štajerski narodnostni meji so jih že močno ogrožali Nemci. Rešitev so iskali v slovanstvu in vse bolj v jugoslovanski ideji, ki so jo sprejele tudi vse tri slovenske stranke. Temelj države Slovencev, Hrvatov in Srbov je bil postavljen poleti 1918, ko je bilo slovensko ozemlje še vedno del Avstro-Ogrske monarhije. Uspehi narodnoobrambnih bojev so se pokazali ob koncu prve svetovne vojne, ki je zrušila temelje nekdaj na zunaj tako mogočne Avstro-Ogrske monarhije. Težavno uveljavljanje nove oblasti na Ptujskem se je pokazalo pri oblikovanju gerentskega sosveta, v katerem so Nemci izkoriščali strankarska nesoglasja. Z letom 1919 se je Narodni svet lotil spremembe zunanjega videza mesta, pri tem pa pozabil na notranje težave, izjemno nizko kmetijsko produktivnost in nerazvito industrijo. Večina industrijskih obratov je bila v lasti Nemcev in je delovala že pred vojno. V obdobju po vojni se za industrializacijo Ptuja ni kaj veliko storilo, nazadovanje mesta sta pospešili svetovna gospodarska kriza in nelikvidnost denarnih zavodov. Projekt o strateški in gospodarski povezanosti okraja z železniškimi prometnicami naj bi Ptuj povezal z mednarodnimi prometnicami, vendar ni bil sprejet niti en načrt o novi železniški infrastrukturi. Izpostaviti moramo ptujsko gimnazijo, ki je pričela z doslednim izobraževanjem učencev in je s pomočjo zavedne inteligence postala ponos ptujskih izobražencev.
Ključne besede: Ptuj 1918−1923, prevratno obdobje, mestni sosvet, Narodni svet, Štajerčeva stranka, industrija, kmetijstvo, obrt, slovenstvo, nemštvo, nemška politična propaganda, Narodni dom, ptujska gimnazija
Objavljeno: 05.01.2012; Ogledov: 964; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (752,53 KB)

5.
PTUJSKA GIMNAZIJA
Nina Emeršič, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu z naslovom Ptujska gimnazija je na začetku na kratko predstavljen razvoj gimnazij na Slovenskem, nato je posebna pozornost namenjena razvoju Gimnazije Ptuj od ustanovitve v 19. stoletju do 21. stoletja, učiteljskemu kadru, vpisu dijakov in predmetniku od 19. do 21. stoletja ter trdemu boju, ki se je bil za uveljavitev slovenskega jezika v njej. Ptujska gimnazija je predstavljena skozi začetke šolstva na Ptuju, ko je bila izobraževalna ustanova v nemških rokah. V nadaljevanju je opisana krepitev narodne zavesti med ljudmi ter boj za slovenski jezik v gimnaziji pod vodstvom naprednih učiteljev in perspektivnih gimnazijcev. Po okupaciji je gimnazija predstavljena s poudarkom pomena njenega delovanja na razvoj mesta, prav tako so predstavljeni tudi pomembnejši učitelji in dijaki, ki so delovali in se izobraževali v njej.
Ključne besede: Ključne besede: • Ptuj • gimnazija • učitelji • dijaki • predmetnik • slovenizacija • slovenski jezik • izobraževanje
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 2002; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (948,05 KB)

6.
KIPARSKA DELA NA HISTORISTIČNIH ZGRADBAH V MARIBORU
Nika Vaupotič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava arhitekturno plastiko na historističnih zgradbah v Mariboru, pri tem se osredotoča na figuralno arhitekturno plastiko, tj. kipe in reliefe, omenjena pa je tudi dekorativna arhitekturna plastika. Zaradi boljšega razumevanja teme je na začetku predstavljeno obdobje historizma in pojasnitev pojma arhitekturna plastika. Sledi predstavitev desetih izbranih historističnih zgradb in opis kiparskih del, ki se pojavljajo na fasadah teh zgradb: Slovensko narodno gledališče Maribor (1864), Pošta Maribor (1894), Prva gimnazija Maribor (1871─1873), Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor (1913/14─1916), OŠ bratov Polančičev Maribor (1895), OŠ Prežihovega Voranca Maribor (1905), gospodarsko stanovanjsko poslopje (1896) na Partizanski c. 77, večstanovanjska hiša (1899) na vogalu Aškerčeve ul. 2 in Ul. Heroja Staneta 18, Friedrigerjeva vila oz. vila Transilvanija (1910) na Mladinski ul. 45 (1927) ter stanovanjska vila na Kosarjevi ul. 41. Diplomsko delo se osredotoča na prepoznavanje in interpretacijo kipov in motivov, upodobljenih na reliefih, ter na povezovanje teh kiparskih del z vlogo oz. funkcijo posamezne stavbe ali njenim naročnikom. Nadalje ugotavlja stanje raziskav in primerja mariborsko historistično arhitekturno plastiko z ostalimi po Sloveniji. Dotika se tudi vprašanja avtorjev in izvajalcev kiparskih del ter morebitnih vzorov.
Ključne besede: arhitekturna plastika, historizem, Prva gimnazija Maribor, Pošta Maribor, Slovensko narodno gledališče Maribor, vila Transilvanija, Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, OŠ Prežihovega Voranca Maribor, OŠ bratov Polančičev Maribor, večstanovanjska hiša, gospodarsko stanovanjsko poslopje, stanovanjska vila
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1088; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (4,81 MB)

7.
PRIPRAVA NA USTNI DEL MATURITETNEGA IZPITA IZ SLOVENŠČINE
Nives Roter, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Priprava na ustni del maturitetnega izpita iz slovenščine smo se v prvem delu posvetili teoretičnim izhodiščem. Osvetlili smo pojme matura, splošna matura, poklicna matura, priprava na splošno ter poklicno maturo, slovenščina na maturi. V drugem delu smo se usmerili v raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. V empiričnem delu smo tako izpostavili hipoteze, ki smo jih ob rezultatih raziskave potrdili ali ovrgli. Namen je bil predvsem predstaviti priprave na ustni del maturitetnega izpita iz slovenščine na poklicni in splošni maturi. Iskali smo razlike in podobnosti v načinu priprave, uspešnosti priprave, motiviranosti za pripravo na maturo v gimnazijah in strokovnih šolah. Pridobljene podatke smo obdelali ter jih prikazali s pomočjo tabel in grafov in jih podprli s svojim mnenjem ter z argumenti. Raziskavo smo izvedli na dveh različnih srednjih šolah. Temeljni cilj je bil izpostaviti razlike med splošno ter poklicno maturo, zato smo izbrali eno strokovno šolo ter eno gimnazijo. Rezultati raziskave kažejo, da se pojavljajo razlike v pripravi na maturo med dijaki strokovnih šol ter dijaki gimnazij. Dijaki so za maturo ter za priprave na maturo premalo motivirani, prav tako se zdijo dijaki premalo samozavestni ter prepričani v svoje znanje in uspeh na maturi.
Ključne besede: matura, splošna matura, poklicna matura, priprava na maturo, slovenščina na maturi, gimnazija, strokovna šola.
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 2617; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

8.
OBVLADOVANJE STRESA NA III. GIMNAZIJI MARIBOR
Natalija Jakopiček, 2013, diplomsko delo

Opis: V današnjem času smo stresu podvrženi vsi. Stres doživimo predvsem takrat, kadar zaznamo razliko med zahtevami okolja in našimi zmogljivostmi. Ta razlika se najbolj kaže na našem delovnem mestu. Zaradi hitrega tempa življenja in vedno večjega števila dodatnih nalog v službi nam zmanjkuje časa za zabavo, druženje s prijatelji in z družino ter nenazadnje nam zmanjka tudi čas, ki ga potrebujemo sami zase. Vse to se odraža na našem upadu odpornosti in učinkovitosti na delovnem mestu ter doma. Dobro je, da se samega stresa zavedamo in da vzpostavimo v telesu ravnovesje, kajti v primeru neuspeha lahko stres privede do nezdravih vedenjskih vzorcev in navad, kot so alkoholizem, prekomerno uživanje hrane, pretirano kajenje ipd. V diplomskem seminarju smo podali različne tehnike, ki jih lahko posameznik uporabi za obvladovanje stresa, kot so na primer meditacija idr. Prav tako smo opisali, kako se lahko spopademo s stresom na ravni organizacije. Vse skupaj smo podkrepili z raziskavo, ki smo jo izvedli z anketnim vprašalnikom na III. gimnaziji Maribor.
Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu, vrste stresa, stresorji, premagovanje stresa, III. gimnazija Maribor.
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 811; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (834,05 KB)

9.
DRUŽBENI VIDIKI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI
Petra Banfi, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili družbeni vidik trajnostnega razvoja in pomen vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj pri pouku geografije. Izvedli smo analizo Učnih načrtov za geografijo v osnovni šoli in splošni gimnaziji z vidika vsebin družbene trajnosti in načel vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki jih je izdalo Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport v okviru Smernic vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Rezultati analize so pokazali dobro zastopanost učnih ciljev z vidika družbene trajnosti, a so ti pogosto vsebinsko preozki. Ugotavljamo, da je obravnava vsebin z vidika družbene trajnosti v veliki meri odvisna od učiteljevega znanja, osebne ozaveščenosti in lastne angažiranosti. Zato smo pri načelih, kjer učni cilji niso bili prisotni ali so bili prisotni v manjši meri, podali predloge, ki bodo v pomoč učiteljem pri izbiri ustreznih učnih ciljev, vsebin in dejavnosti s področja družbene trajnosti. V zaključnem delu diplomskega dela smo izdelali učno gradivo za pouk geografije v osnovni šoli in splošni gimnaziji. Pri tem smo upoštevali rezultate analize Učnih načrtov in vključili učne cilje, ki so se nanašali na družbeni vidik trajnostnega razvoja in obravnavano vsebino. Učno gradivo vključuje sodobne učne metode, ki podpirajo avtentično in procesno učenje, kar zahtevajo tudi sodobne smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Na ta način smo želeli učiteljem predstaviti gradivo, ki ga lahko uporabijo pri svojem delu ali pa jim le-to služi zgolj kot okvir in ideja pri izdelavi lastnih učnih gradiv.
Ključne besede: geografija, osnovna šola, splošna gimnazija, družbeni vidik trajnostnega razvoja, družbena trajnost, aktivno učenje, procesno učenje.
Objavljeno: 19.09.2013; Ogledov: 993; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

10.
PODOBNOSTI IN RAZLIKE MED WALDORFSKO IN SPLOŠNO GIMNAZIJO PRI ORGANIZACIJI IN NAČINU POUKA KNJIŽEVNOSTI
Lara Jelen, 2014, diplomsko delo

Opis: Waldorfska pedagogika je nastala kot alternativni koncept zaradi teženj po spremembi šolskega sistema izobraževanja. Izobraževalne institucije, ki uporabljajo waldorfsko pedagogiko za temelj vzgoje in izobraževanja, prilagajajo učne vsebine in učni proces razvojnim stopnjam mladostnikov. V diplomskem delu so predstavljene oz. izpostavljene vse ključne značilnosti waldorfskega izobraževalnega koncepta in njegovega vpliva na organizacijo waldorfske gimnazije. Zaradi navezave učnih vsebin na razvojne stopnje mladostnika smo opisali psihološko-razvojno ozadje, ki sovpada z načinom obravnave in izbiro književnih del v posameznem razredu. Na podlagi primerjave kurikuluma waldorfske in splošne gimnazije pri predmetu slovenščine smo prikazali drugačen način pristopa do poučevanja književnega pouka. Opisane in prikazane so vsebine, ki se obravnavajo v posameznem razredu waldorfske gimnazije, in podobnosti oz. razlike med izborom vsebin obeh gimnazij. V zadnjem poglavju smo s primerjavo učnih načrtov waldorfskih srednjih šol po svetu prikazali enotnost waldorfskega koncepta. Slovenski okvirni waldorfski gimnazijski kurikulum smo primerjali s tremi ameriškimi, dvema nemškima, avstrijskim, estonskim in angleškim kurikulumom waldorfskega srednješolskega izobraževanja.
Ključne besede: waldorfska pedagogika, waldorfska gimnazija, učni načrt, književnost, književni pouk
Objavljeno: 02.10.2014; Ogledov: 678; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (801,40 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici