1. Zastopanost zgodovine (slovenskega) jezika v gimnazijskem učnem načrtu in učbeniškem gradivu za slovenščino : magistrsko deloSergeja Sever, 2024, magistrsko delo Opis: Splošni pregled učbeniškega gradiva za slovenščino za gimnazije in srednje strokovne šole nakazuje, da je obravnavi zgodovine jezika, ki je pomembna tudi za dobro razumevanje sodobnega jezikovnega stanja, posvečene malo pozornosti. V magistrskem delu je navedeno preverjeno. Najprej je podan kratek teoretični pregled zgodovine slovenskega jezika, sledita analiza in primerjava učnega načrta za slovenščino za gimnazije ter izbranega učbeniškega gradiva (Na pragu besedila 1–4 in Slovenščina 1–3, Moč jezika), zlasti z vidika zastopanosti in načina obravnave jezikovnozgodovinskih tem. Ugotovljeno je, da aktualni učni načrt za slovenščino za gimnazije in srednje strokovne šole vsebuje večinoma splošno zastavljene procesnorazvojne cilje in vsebinske sklope za jezikovni pouk, ki se navezujejo na zgodovino (slovenskega) jezika, kar učbeniška gradiva hitro dosežejo. Analiza kaže, da oba izbrana kompleta učbeniških gradiv teoretične vsebine zgodovine (slovenskega) jezika podajata v kronološkem zaporedju, da jih predstavljata sistematično in nazorno ter da so te vsebine največkrat obravnavane neposredno (redkeje posredno ob obravnavi slovničnih tem). Gradivo Slovenščina 1–3, Moč jezika je ob tem vsebinsko aktualnejše, bolj približano današnjemu času in digitalizirani družbi, bolj usklajeno z najnovejšimi spoznanji stroke, vključuje podrobnejše ter bolj poglobljene strokovne razlage zgodovine (slovenskega) jezika ter dijake in dijakinje nagovarja tudi z odlomki iz stripov. Izkaže se, da je zgodovina slovenskega jezika v tem gradivu predstavljena premišljeno in s posebnim ozirom na njen pomen v okviru pouka slovenščine.
Ključne besede: slovenščina, gimnazija, zgodovina jezika, učbenik, delovni zvezek
Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 56; Prenosov: 63
 Celotno besedilo (1,54 MB) |
2. Govor in govorna komunikacija v učnih načrtih za osnovno šolo in gimnazijo ter v katalogih znanjSimona Pulko, Melita Zemljak Jontes, 2023, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: poučevanje govora, učni načrti, slovenščina, osnovna šola, gimnazija, katalogi znanja, transkripcija govora
Objavljeno v DKUM: 20.05.2024; Ogledov: 205; Prenosov: 16
Celotno besedilo (3,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Distance education during the Covid-10 epidemic as a challenge and opportunity for the personal and professional development of a school librarianMetka Kostanjevec, 2021, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Opis: Due to the COVID-19 epidemic, all schools had to close their doors last year. Classes moved to a virtual environment, and students and teachers were left without the opportunity to visit school libraries overnight. Therefore, the school library of the Prva gimnazija Maribor has operated smoothly throughout the time of the epidemic and strives to facilitate the work of students, teachers, and other employees as much as possible, continue to promote reading, develop reading and information literacy, and at the same time enrich the educational process. The article presents how we found our way to our readers despite the difficult situation.
Ključne besede: school library, school librarian, distance education, COVID-19 epidemic, Prva gimnazija Maribor
Objavljeno v DKUM: 26.01.2024; Ogledov: 303; Prenosov: 20
Celotno besedilo (345,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Zgodovinar Jan Šedivý : magistrsko deloManica Godec Čizmarevič, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava življenje in delo zgodovinarja Jana Šedivýja. Jan Šedivý se je rodil 11. septembra 1899 v Linzu. Zaradi očetove smrti je svoje otroštvo od prvega leta dalje preživel pri stricu v okolici Male Nedelje. Med letoma 1912 in 1920 je obiskoval Klasično gimnazijo Maribor. Po zaključku gimnazije se je vpisal na študij zgodovine in zemljepisa na Univerzi
v Ljubljani, ki ga je nadaljeval v Beogradu, v Pragi in v Sofiji. Diplomiral je leta 1929 v Beogradu. Leto kasneje je bil imenovan za profesorja na Klasični gimnaziji Maribor, kjer je poučeval vse do leta 1941. To je bilo najplodnejše obdobje njegovega delovanja. V Mariboru se je ustalil, si ustvaril družino in – razen med vojno – bival vse do svoje smrti. Poleg opravljanja profesorskega poklica je ves čas pisal ter bil odbornik Zgodovinskega društva v Mariboru, član Muzejskega društva v Mariboru in član Pedagoške centrale. V okviru klasične gimnazije in zgodovinskega društva je imel večkrat predavanja s področja zgodovine in poznavanja slovanskih narodov.
Z nemškim napadom na Jugoslavijo in začetkom druge svetovne vojne na Slovenskem se je kot prostovoljec odločil za vstop v jugoslovansko vojsko, kmalu pa je postal nemški vojni ujetnik.
Po uspešnem pobegu in prihodu njegove družine v Beograd je čas vojne preživel v Zrenjaninu. Tukaj je poučeval na gimnaziji do avgusta 1945. Leta 1945 je prevzel službo profesorja ruščine na I. gimnaziji Celje, kjer je poučeval do leta 1950, ko je sprejel službo na II. gimnaziji Maribor.
Menjava oblasti v Jugoslaviji in komunistične čistke, ki so zajele vsa področja javnega življenja, so privedle tudi do »obračuna« z državnimi uslužbenci, ki se temu niso uklonili. Februarja 1952 so na širšem področju Maribora uvedli postopke proti delavcem v prosveti. Eden izmed teh je bil tudi Jan Šedivý.
Sodišče ga je spoznalo za krivega in mu naložilo kazen – prepoved službovanja za eno leto.
Leta 1953 je bil Šedivý upokojen. Umrl je zaradi srčnega zastoja, 12. maja 1969, v Mariboru, kjer je tudi pokopan.
Njegov opus zajema številne članke, ki jih je objavljal v Straži, Novi straži, Mladiki, Slavistični reviji, Socialni misli, Časopisu za zgodovino in narodopisje, Jeziku in slovstvu, Pedagoškem zborniku Slovenske šolske Matice, Mariborskem koledarju, Kroniki, Domu in svetu ter Vestniku. Izdal je tudi dva samostojna učbenika: Oris zgodovine Jugoslovanov in Češčina za samouke.
Ključne besede: Jan Šedivý, zgodovinar, profesor, gimnazija, Maribor, sodišče
Objavljeno v DKUM: 06.01.2023; Ogledov: 1040; Prenosov: 65
Celotno besedilo (18,13 MB) |
5. Vpeljava kaotičnih sistemov s poudarkom na akustiki v pouk fizike na programu splošne gimnazijeDamjan Osrajnik, 2022, doktorska disertacija Opis: Kaotični sistemi so kompleksni oscilirajoči sistemi z značilno nelinearno dinamiko. Slednje vodi do otežene obravnave, zaradi česar se kaotični sistemi ne vključujejo v pouk fizike na sekundarni ravni izobraževanja. Osnovni cilj doktorske disertacije je razvoj učnega pripomočka za vpeljavo kaotičnih sistemov v pouk fizike na programu splošne gimnazije. Na podlagi pregleda literature sklenem, da nezadostno matematično znanje dijakov vodi v poenostavljanje opisa dinamike sistemov, včasih tudi do mere, ko rezultati modela več niso primerljivi z realnim stanjem. Posledično so obravnavani primeri pogosto neavtentični, učenje fizike pa osredotočeno na uporabo formul. V teoretičnem delu predstavim matematično modeliranje oscilirajočih sistemov, pri čemer se osredotočim na dvodimenzionalne linearne in nelinearne dinamične sisteme. S stabilnostno analizo pokažem, da so za nastanek oscilacij potrebni dvodimenzionalni sistemi in predstavim, da za prisotnost determinističnega kaosa, sistem mora biti večdimenzionalen, nelinearen in oscilirajoč. Na primerih kaotičnih sistemov v naravi in družbi predstavim nekatere značilnosti kaosa kot je občutljivost na začetne pogoje. Podrobneje predstavim dve metodi za prepoznavanje determinističnega kaosa in sicer metodo izračuna največjega Lyapunovega eksponenta ter vizualizacijsko metodo grafa ponovitev. Nato se osredotočim na akustične sisteme, natančneje na vibrirajoče strune. Na primeru posnetka zvoka tona in akorda A zaigranega na kitari, prikažem časovno vrsto tlačnih sprememb. Za časovno vrsta akorda A se nam na prvi pogled zdi, da ustreza kaotičnemu sistemu, zato to preverimo z metodami za prepoznavo kaotičnega obnašanja. Metoda največjega Lyapunovega eksponenta napačno nakazuje, da gre za kaotičen sistem. To potrdim z uporabo vizualizacijske metode grafa ponovitev za ton in za akord A, ki potrdi, da opazovana dinamika ni kaotična. Teoretični del doktorske disertacije se zaključi z razvojem učnega pripomočka za vpeljavo kaotičnih sistemov v pouk fizike. V ta namen pregledam obravnavo oscilirajočih sistemov pri fiziki in se seznanim z matematičnimi omejitvami obravnave fizikalnih modelov. Študije so že pokazale prednost vpeljave blokovnih shem za razumevanje dinamike sistemov. Z blokovnimi shemami prikažem vzročno posledične relacije med količinami in vizualiziramo, kako količine vplivajo ena na drugo. Na blokovnih shemam temeljijo tudi grafično orientirani računalniški programi. Na podlagi zbranih informacij razvijem učni pripomoček za vpeljavo kaotičnih sistemov v pouk fizike. Učni pripomoček obsega 20 strani dolg učni list s 6. poglavji in 4 videoposnetke z razlago. Učni pripomoček prilagodim v luči omejevanja fizičnih stikov in sicer tako, da je primeren za poučevanje na daljavo, saj omogoča samostojno delo dijaka. Za oceno učinkovitosti razvitega učnega pripomočka izvedem empirično raziskavo, v katero je vključenih 7 srednjih šol, 7 učiteljev fizike in 243 dijakov. Učiteljem fizike posredujem učno gradivo, ki obsega učni pripomoček, inicialni in finalni test znanja za dijake ter lestvico stališč, s katero zbiramo mnenja učiteljev o učnem pripomočku. Z inicialnim testom znanja pridobivam informacije o trenutnem razumevanju dinamike sistemov ter prepoznavanja oscilirajočih in kaotičnih sistemov z namenom dopolniti učni pripomoček. Finalni test znanja je namenjen oceni učinkovitosti učnega pripomočka z vidika pridobljenega znanja dijaka. Preverim, v kolikšni meri dijak po uporabi učnega pripomočka razume dinamiko sistemov in fazne prostore ter v kolikšni meri se izboljša prepoznava oscilirajočih in kaotičnih sistemov iz grafičnih prikazov. Z analizo rezultatov finalnega testa potrdim, da se je razumevanje dijakov izboljšalo. Dodatno lahko na podlagi pregleda lestvice stališč potrdim, da je v učnem pripomočku obravnavana tematika zanima, aktualna, a zahtevna. Ocenjujem, da je razvit učni pripomoček učinkovit in primeren za vpeljavo kaotičnih sistemov v pouk fizike na programu splošna gimnazija.
Ključne besede: kaotični sistemi, oscilirajoči sistemi, akustični sistemi, fizika, splošna gimnazija, srednja šola, poučevanje fizike, kaos, časovne vrste, učni pripomoček
Objavljeno v DKUM: 11.07.2022; Ogledov: 851; Prenosov: 91
Celotno besedilo (5,76 MB) |
6. Model za oceno scenarijev za povečanje digitalnih kompetenc dijakov v splošni gimnaziji v republiki slovenijiSrečko Zakrajšek, 2021, doktorska disertacija Opis: V doktorskem delu smo raziskovali možnosti za pridobivanje in povečanje digitalnih kompetenc dijakov v slovenski splošni gimnaziji. Digitalne kompetence sodijo med najbolj nujne kompetence v sodobni družbi in šola ima pri pridobivanju le-teh pomembne naloge.
Pripravili smo različne scenarije, ki omogočajo povečanje (pridobivanje) digitalnih kompetenc dijakov v splošni gimnaziji v Republiki Sloveniji, ter jih ocenili z modelom, ki smo ga razvili po metodi DEX (Decision EXpert), ki je večkriterijska, hierarhična, kvalitativna metoda za modeliranje odločitvenega znanja, in s programom DEXi. Ta model omogoča oceno primernosti in učinkovitosti izobraževalnih scenarijev za pridobivanje digitalnih kompetenc in upošteva tudi posebnosti v različnih okoljih.
V modelu smo pripravili, strukturirali in medsebojno povezali različne atribute, ki vplivajo na pridobivanje in povečanje digitalnih kompetenc. Pri izbiri atributov in izdelavi kriterijev so nam pomagali eksperti iz slovenskih izobraževalnih institucij, pri validaciji modela pa so sodelovali strokovnjaki iz slovenskih splošnih gimnazij.
Ustreznost modela smo validirali z anketiranjem strokovnjakov iz gimnazij in ugotovili, da popolnoma dosega načrtovane zahteve.
Opravili smo tudi oceno izvedbe programa posameznih gimnazij s stališča pridobivanja in povečanja digitalnih kompetenc dijakov in to v času pred prehodom na poučevanje na daljavo in v času poučevanja na daljavo ter tudi pri tej raziskavi ugotovili, da model ustrezno oceni stanje in spremembe in da se je v času prehoda šolanja na daljavo pridobivanje digitalnih kompetenc v splošnih gimnazijah izboljšalo za približno eno oceno na lestvici od 1 do 5..
Z modelom je mogoče zelo dobro oceniti različne scenarije in je lahko v pomoč pri uvajanju in optimizaciji sistema, ki omogoča pridobivanje in povečanje digitalnih kompetenc dijakov v gimnaziji.
Z ustrezno dopolnitvijo bi bilo model mogoče uporabiti tudi za ocenjevanje izobraževalnih scenarijev drugih izobraževalnih ustanov.
Ključne besede: digitalne kompetence, izobraževalni scenarij, gimnazija, dijaki, hierarhični model, DEX
Objavljeno v DKUM: 08.06.2022; Ogledov: 1120; Prenosov: 109
Celotno besedilo (5,21 MB) |
7. Sodobni pouk geografije v gimnazijah na primeru družbene geografije AvstralijeMarko Mihelj, 2021, magistrsko delo Opis: Sodobni pouk geografije se precej razlikuje od tradicionalnega. Vendar nikakor ne gre zanemariti pomembnosti tradicionalnih metod poučevanja, ki so še vedno lahko zelo uporabne pri poučevanju. Namen magistrskega dela v teoretičnem delu je bil proučiti in analizirati družbenogeografske značilnosti Avstralije. V ta namen smo uporabili kopico internetnih virov, predvsem pa bazo podatkov avstralskega urada za statistiko. Zbrali smo podatke iz različnih časovnih obdobij, jih medsebojno primerjali ter umestili v preglednice in grafikone, katere lahko uporabimo tudi pri pouku geografije, zlasti v gimnazijah. Analizirali smo tako prebivalstvene kot tudi socialne in ekonomske značilnosti prebivalstva Avstralije in jih primerjali z drugimi izbranimi državami in Slovenijo. Pri delu smo ugotovili veliko število korelacij z drugimi učnimi predmeti, predvsem zgodovino. Ključni namen empiričnega dela magistrske naloge je bil pripraviti primer sodobnega pouka geografije v gimnazijah v okviru vsebine družbene geografije Avstralije. Opisali smo ključne značilnosti sodobnega pouka in jih primerjali s tradicionalnimi. Analizirali smo slovenski učni načrt za geografijo v gimnazijah za vsebino družbene geografije Avstralije in ga primerjali z avstralskim. Poudarili smo pomen aktualizacij pri pouku v gimnazijah, zlasti pri pouku geografije in več aktualnih problemov, s katerimi se sooča avstralsko prebivalstvo in bi jih veljalo izpostaviti pri pouku. Pripravili smo ustrezajoča didaktična gradiva, s katerimi smo želeli slediti smernicam sodobnega pouka.
Ključne besede: geografija, gimnazija, sodobni pouk, družbena geografija, Avstralija
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 1046; Prenosov: 246
Celotno besedilo (5,75 MB) |
8. Verjetnost v osnovni in srednji šoliNina Gracej, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljena obravnava verjetnosti v osnovnih, srednje poklicnih in
strokovnih šolah ter gimnazijah. Magistrsko delo je razdeljeno na tri dele.
V prvem delu so predstavljeni osnovni pojmi in defnicije, ki se obravnavajo v osnovnih,
srednje poklicnih in strokovnih šolah ter gimnazijah.
V drugem delu so predstavljene vsebine, ki zajemajo področja verjetnosti in so zapisana v
učnem načrtu za osnovne, srednje poklicne in strokovne šole ter gimnazije.
V tretjem delu magistrskega dela smo pregledali večino osnovnošolskih, srednješolskih in
gimnazijskih učbenikov in opisali, katere vsebine iz področja verjetnosti obravnavajo. Pri-
kazali smo tudi morebitne nejasnosti in napake, ki se pojavijo v pregledanih učbenikih.
Ob koncu smo spoznali, da so v učbenikih uporabljeni različni pristopi pri defniranju poj-
mov. Opazili smo, da se največja razlika pojavi med osnovnošolskimi in gimnazijskimi
učbeniki.
Ključne besede: verjetnost, osnovna šola, srednja šola, gimnazija, učni načrt, učbeniki, napake, nejasnosti
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 1494; Prenosov: 109
Celotno besedilo (512,30 KB) |
9. Poučevanje književnosti v srednji šoli: primerjava učnih načrtov za pouk angleščine v programih mednarodne mature in splošne gimnazijeEva Cassandra Diane Fartek, 2019, magistrsko delo Opis: Književnost nam daje primere jezika v svoji najboljši obliki. Zato se lahko uporablja kot orodje, ki izpostavlja dijake z višjo znanja pri pouku tujega jezika. Kljub temu se danes pri pouku angleščine v Sloveniji književnost zelo malo poučuje. Književnost je pogosto namenjena za slovnične in besediščne vaje, kot so klasične aktivnosti izpolnjevanja delovnih listov. Še posebej v gimnaziji, kjer dijaki začenjajo gimnazijski učni program z dobrim razumevanjem angleškega jezika, bi lahko pogosteje in bolj poglobljeno preučevali književnost. S tem bi dijaki lahko pridobili več znanja jezika in boljše razumevanje angleške kulture. Da bi odkrili kakršnekoli težave v zvezi s tem, kako se poučuje književnost pri pouku angleščine v gimnazijah in poiskali primerne rešitve, sem to poučevanje primerjala s svetovno znanim predmetom angleščine Jezik A: jezik in književnost, ki se poučuje v programu mednarodne mature. Po tem, ko so učenci in učitelji v obeh programih izpolnili vprašalnik in anketo, sem ugotovila, da bi lahko pri pouku angleščine v gimnazijah vključili več književnosti in bolj raznoliko književnost. Dijaki bi se lahko tudi bolj osredotočili na sam jezik v besedilih, za razliko od zdajšnjega učenja analize zgodbe in književnih likov. Učitelji bi lahko bili bolj usposobljeni za poučevanje književnosti v svojem univerzitetnem pedagoškem izobraževanju za poučevanje angleškega jezika. Dobro bi bilo, da se učiteljem nudi več sredstev in virov za poučevanje književnih del.
Ključne besede: književnost, EFL, poučevanje angleščine, gimnazija, mednarodna matura, učenje jezika
Objavljeno v DKUM: 05.06.2019; Ogledov: 1365; Prenosov: 151
Celotno besedilo (2,64 MB) |
10. Medpredmetno povezovanje matematike in fizikeMagdalena Sovič, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: V magistrskem delu je obravnavano medpredmetno povezovanje matematike in fizike. Podrobno je razložen pojem medpredmetnega povezovanja, kot ga opredeljuje slovenska in tuja strokovna literatura. Iz učnih načrtov za matematiko, fiziko, naravoslovje in tehniko in naravoslovje v osnovni šoli ter učnih načrtov in katalogov znanj za matematiko in fiziko v splošnih gimnazijah in v programih srednjega strokovnega izobraževanja smo izpisali, prešteli in analizirali medpredmetne povezave matematike ter fizike. Podrobneje smo se posvetili vrstnemu redu obravnave učnih vsebin pri obeh predmetih. Za vsak razred oziroma letnik smo določili učne vsebine, ki se naj bi v določenem razredu oziroma letniku obravnavale. Za vsak razred oziroma letnik smo poiskali tri alternative vrstnega reda učnih vsebin in izmed teh poiskali najoptimalnejšo. Najoptimalnejša alternativa vrstnega reda je bila tista, ki je imela časovno najbolj usklajene učne vsebine matematike in fizike. Predlagana najoptimalnejša alternativa temelji na medpredmetnem povezovanju obeh predmetov, ki sta obravnavana enakovredno in je strokovno utemeljena. Naš namen ni bil kritika učnih načrtov, ampak smo želeli z njim pomagati učencem, da bi znanje znali bolje povezati in ga bolje dojemati. V empiričnem delu magistrskega dela so nas zanimale izkušnje učiteljev matematike in fizike o medpredmetnem povezovanju. Na izbrane osnovne šole, srednje šole in gimnazije smo poslali poglobljeni anketni vprašalnik, ki ga je uspešno zaključilo skupno 162 učiteljev. Anketni vprašalnik smo na koncu analizirali in podali ugotovitve.
Ključne besede: Medpredmetno povezovanje, matematika, fizika, osnovna šola, srednja šola, gimnazija, učni načrt, katalog znanja.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2018; Ogledov: 2415; Prenosov: 217
Celotno besedilo (4,47 MB) |
