| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj gibljivosti pri mladih košarkarjih : diplomsko delo
Urh Kobale, 2024, diplomsko delo

Opis: Gibljivost je ena izmed gibalnih sposobnosti, ki so pri košarki zelo pomembne. Vse te gibalne in funkcionalne sposobnosti so pomembne pri uspešnosti izvajanja elementov košarkarske igre (Vujin idr., 2016). Tako je bil namen diplomske naloge ugotoviti, ali lahko izboljšamo gibljivost s sistematično in z dobro načrtovano vadbo. Prepogosto trenerji zanemarijo razvoj gibljivosti, saj se jim zdi nepomemben. V raziskavi smo razdelili košarkarsko sezono v tri obdobja ter predstavili, kako lahko krepimo in ohranjamo gibljivost. Opisali in predstavil smo vadbo, ki je primerna za vsako obdobje posebej, ter tudi sklop testov, s katerimi lahko spremljamo napredek v gibljivosti. V raziskavi smo se tako odločili, da preverimo, ali lahko s pravilno načrtovano in sistematično vadbo izboljšamo gibljivost košarkarjev. V raziskavi je sodelovalo 10 košarkarjev U-12 selekcije. Igralce smo testirali s pomočjo petih testov pred in po štiritedenski vadbi. Testna baterija je bila sestavljena iz testa: Predklona, FMS ocenjevanje globokega počepa, FMS test izpadnega koraka, FMS test ocenjevanje dviga noge in FMS test zaročenja. Vadbe so igralci izvajali štirikrat na teden na začetku in koncu treninga. Po končanem drugem testiranju smo analizirali podatke s pomočjo programa Excel in SPSS ter podatke med seboj primerjali. V diplomskem delu smo ugotovili, da lahko s pravilno izbrano vadbo pozitivno učinkujemo na razvoj gibljivosti. Vsi kandidati so namreč po končani štiritedenski vadbi pokazali napredek pri izvedbi testov v primerjavi s prvimi rezultati. Na podlagi rezultatov lahko trdimo, da je gibljivost lahko izboljšana z dobro izvedeno in načrtovano vadbo.
Ključne besede: gibljivost, razvoj gibljivosti, ogrevanje, raztezanje, testiranje gibljivosti
Objavljeno v DKUM: 04.06.2024; Ogledov: 65; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

2.
VPLIV ŠPORTNE MASAŽE NA IZBOLJŠANO GIBLJIVOST ZADNJIH STEGENSKIH MIŠIC OB TRENINGU HIPERTROFIJE SPODNJIH OKONČIN V FITNESU : diplomsko delo
Aja Kocbek, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja preizkus, v katerem je dokazan vpliv športne masaže na izboljšano gibljivost zadnjih stegenskih mišic ob treningu hipertrofije spodnjih okončin. V začetku so predstavljene motorične sposobnosti, anatomija človeka, pomen hipertrofije in pojem masaže. To so bila naša izhodišča, saj je bil za dokazovanje preizkusa potreben celostni pregled človeka in njegovega delovanja. Izhajali smo iz hipotez, da športna masaža pripomore k izboljšanju elastičnosti mišic, izboljšanju splošnega počutja, zniževanju ravni stresa, da imajo ženske v večini boljšo gibljivost v kolku kot moški in da se zaradi hipertrofije poveča mišični tonus, a je pri tem mišica še vedno dovolj elastična, neboleča in omogoča občutek lahkotnosti. Namen masaže je hitrejše okrevanje in regeneracija, preventiva pred poškodbami. Cilj diplomske naloge je na podlagi meritev in analiz rezultatov dokazati, da masaža pripomore k izboljšanju gibljivosti, s psihološkega vidika pa s pomočjo ankete ljudem dokazati pomembnost in učinkovitost masaže. V štiritedenskem preizkusu je sodelovalo 10 udeležencev s področja rekreativnega fitnesa, od katerih je bila le polovica deležna masaže enkrat na teden. V času eksperimenta so preizkušanci izvajali predpisan trening hipertrofije, za lažjo analizo in primerjanje rezultatov. Po končanem poskusu smo izvedli tri meritve gibljivosti in anketo, ki so potrdile zgoraj navedene hipoteze.
Ključne besede: gibljivost, hipertrofija, anatomija, športna masaža, antropometrija
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 612; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

3.
VPLIV KULTURNEGA KAPITALA STARŠEV NA KULTURNI KAPITAL IN ŠOLSKO USPEŠNOST DIJAKOV
Sabina Matekovič, 2011, magistrsko delo

Opis: Naloga obravnava pojem kulturnega kapitala in njegov vpliv na šolsko uspešnost. V prvem delu naloge so predstavljeni različni avtorji in njihovo razumevanje kulturnega kapitala. Prav tako so predstavljeni nekateri vidiki vplivanja kulturnega kapitala na družbeno (ne)enakost in družbeno gibljivost ter v povezavi s tem tudi pojem socialnega kapitala. Opisani so tudi različni vplivi staršev, učiteljev in inteligence pri določanju šolske uspešnosti. V drugem delu naloge so predstavljeni empirični podatki naše raziskave, ki je bila opravljena med 504 dijaki različnih srednjih šol na območju Maribora. Zanimala nas je predvsem količina kulturnega kapitala staršev, kako le-ta vpliva na količino kulturnega kapitala dijakov in posledično na njihov šolski uspeh. Do dobljenih rezultatov smo prišli s pomočjo anketnega vprašalnika za dijake. V njem smo spraševali, kako pogosto se dijaki vključujejo v določene kulturne aktivnosti glede na kulturni kapital staršev, učni uspeh, tip srednje šole, socialni položaj družine ter odnos z učitelji. Ugotovitve so prikazane v sklepnem delu.
Ključne besede: kulturni kapital, socialni kapital, šola, starši, učni uspeh, družbena (ne)enakost, družbena gibljivost
Objavljeno v DKUM: 29.01.2021; Ogledov: 1042; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

4.
ANALIZA GIBLJIVOSTI FREZALNEGA ROBOTA KUKA KR 150-2
Matej Veber, 2016, magistrsko delo

Opis: Z razvojem robotike v industrijskih aplikacijah se je razvilo tudi optimiranje robotskega mehanizma. Proizvajalci robotov v tehnični specifikaciji med drugim podajo karakteristike robota, kot so omejitve gibanja osi, maksimalne hitrosti osi ter dvodimenzionalen tehnološki načrt delovnega prostora robota. Pretekle raziskave so pokazale, da navedene informacije ne zadostujejo za izbiro primernega industrijskega robota. Lahko se namreč zgodi, da izbrani robot za določeno aplikacijo ustreza vsem podanim zahtevam, ko pa je dejansko integriran v tehnološki sistem, se lahko izkaže, da v določeni postavitvi in položaju robotski mehanizem ni dovolj gibljiv (ne more opraviti zastavljene naloge). Iz tega sledi, da nimamo podane zelo pomembne informacije o gibljivosti robota v priročnem delovnem prostoru. Pri opisovanju funkcionalnih lastnosti mehanizma uporabljamo različne matematične funkcije, kot so dosegljivi in priročni delovni prostor, gibljivost in ostali kinematični indeksi. Močnostna gibljivost robotskega mehanizma je nov indeks, ki podaja zmogljivost robotskih mehanizmov. Vključuje vpliv rotacij in translacij pri gibanju mehanizma, pri tem pa so enote enake. Obstoječe metode za izračun gibljivosti so fizično nekonsistentne in invariantne. Indeks močnostne gibljivosti je naraven in homogen kazalnik gibljivosti robotskega mehanizma in je fizično konsistenten. Omenjeni indeks bomo vključili v analizo gibljivosti frezalnega robota KUKA KR 150-2. Preverjanje rezultatov in izračunov sledi praktičnem delu naloge.
Ključne besede: robotika, robotsko frezanje, KUKA KR 150-2, gibljivost robotskega mehanizma, indeks gibljivosti, indeks močnostne gibljivosti, tehnologija odvzemanja materiala z robotom, togost robotskega mehanizma, delovni prostor robota.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1666; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

5.
Vključitev elementov joge pri predmetu šport
Urška Ribič Strmečki, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom »Vključitev elementov joge pri predmetu šport« je najprej predstavljen pomen športa za zdrav razvoj otrok ter v okviru tega prikazana pomembnost pridobivanja in vzdrževanja gibljivosti. Sledi vpogled v pouk športa v osnovni šoli, pri čemer so izpostavljene aktivnosti, povezane z gibljivostjo. Predstavljena je tudi joga kot vadbena tehnika s svojimi pozitivnimi učinki na celostni razvoj posameznika. V drugem delu diplomskega dela so predstavljene predvsem možnosti vključevanja joge pri predmetu šport. Kot je razvidno, sta za to najprimernejša pripravljalni in sklepni del ure športa, in sicer v prvem delu ure kot pomoč pri ogrevanju ter dopolnitev oz. nadomestitev gimnastičnih vaj ter v zadnjem delu ur v obliki stretchinga in sprostitve. Sploh stretchingu oz. statičnemu raztezanju po zaključku športnih aktivnosti se v šoli posveča premalo pozornosti, če pa se že, pa se v glavnem izvaja z enostavnejšimi vajami. Joga oz. njene izbrane vaje tako ponujajo dodaten nabor aktivnosti, s katerimi je mogoče šolsko uro dodatno popestriti, obenem pa poskrbeti za razvoj in povečanje gibljivosti, ki je za zdrav in skladen telesni razvoj posameznika še kako pomembna.
Ključne besede: šport v šoli, gibljivost, joga, raztezanje, gimnastične vaje, ogrevanje, sproščanje
Objavljeno v DKUM: 30.05.2016; Ogledov: 1592; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (8,11 MB)

6.
DOLOČITEV OPTIMALNEGA DELOVNEGA PROSTORA ROBOTA
Žan Grabner, 2016, diplomsko delo

Opis: V praksi se srečujemo s problemom pravilne postavitve robota za čim boljšo manipulacijo. Delovni prostor je namreč odvisen od same zgradbe robota, zato manipulacijo znotraj tega ni povsod enaka, na nekaterih delih celo ni mogoča. V izogib kasnejšim težavam je potrebno vnaprej predvideti, kje je področje delovnega prostora, v katerem bo gibljivost robota najboljša. Zaradi tega je bil izdelan postopek izračuna in vizualizacije celotnega delovnega prostora in prikaz področij kjer je gibljivost boljša oz. slabša, ter primerjava postopka reševanja z direktno in inverzno kinematiko.
Ključne besede: delovni prostor robota, določitev, optimizacija, vizualizacija, gibljivost, robotski mehanizem, Denavit-Hartenberg, ACMA, direktna kinematika, inverzna kinematika
Objavljeno v DKUM: 06.04.2016; Ogledov: 2419; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

7.
Manipulability of a haptic mechanism within the cylindrical space of an MR scanner
Matej Rajh, Srečko Glodež, Jože Flašker, Karl Gotlih, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: The aim of this paper is to present developed 3 DOF haptic mechanism and 3D visualization method for analysis of mechanism manipulability problems within limited space. Improvement in mechanism manipulability within cylindrical space is crucial for devices, which operate in MR tunnel. This solution enables the plotting of quantitative 3D representation for each point in the mechanism's workspace, using selected resolution which can be determined in advance. The cross-section between the limited space and the whole arbitrary workspace shows the ability for movement execution.
Ključne besede: gibljivost, Jacobijeva matrika, delovni prostor, haptični mehanizem, MR-združljivost, omejen prostor, manipulability, Jacobian matrix, workspace, haptic mechanism, MR compatibility, limited workspace
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1354; Prenosov: 95
URL Povezava na celotno besedilo

8.
OBČUTLJIVOST KRITERIJEV GIBLJIVOSTI ROBOTOV V OKOLICI SINGULARNIH TOČK
Mitja Filipič, 2011, diplomsko delo

Opis: Singularne točke v delovnem prostoru v robotiki povzročajo ogromno težav, kadar se robot giblje v okolici teh. Singularno točko doseže robotski mehanizem takrat, ko se v neki smeri ne more več pomikati. Zato je v robotiki pomembno, da se takim položajem čim bolj izogibamo. V diplomskem delu smo se ukvarjali s programom, ki izračunava in prikazuje hitrostni elipsoid kot mero oddaljenosti od singularnosti. Namen je bil izdelati orodje, da bi lahko na daljavo vodili robota, kar iz naše pisarne. Na tak način bi lahko zmeraj vedeli, kje pred nami so singularne točke in v kateri smeri je gibanje vrha robota mehanizma omejeno.
Ključne besede: občutljivost, gibljivost robotov, singularne točke, delovni prostor
Objavljeno v DKUM: 02.11.2011; Ogledov: 2835; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (1010,54 KB)

9.
OPTIMIZACIJA DELOVANJA IZDELOVALNIH STROJEV IN SISTEMOV Z UPORABO SKUPINSKE INTELIGENCE
Simon Brezovnik, 2011, doktorska disertacija

Opis: Modernizacija sodobne proizvodnje vključuje nenehno posodabljanje in integracijo najnovejših tehnologij v proizvodne sisteme. Vključevanje sodobnih tehnologij omogoča skrajševanje časa izdelave, povečanje zmogljivosti in zniževanje proizvodnih stroškov. Vzporedno z visoko stopnjo avtomatizacije sodobnih proizvodnih sistemov se povečuje tudi smotrnost individualizacije tržišča v smeri maloserijske proizvodnje. Zaradi dinamičnosti razvoja sodobnih tehnologij je učinkovito usklajevanje (t.j. optimiranje) materialnih, energetskih in informacijskih tokov še mnogo težje, kot je bilo v preteklosti. Znotraj množice vse bolj kompleksnih proizvodnih scenarijev optimalnega toka proizvodnje s klasičnimi metodami načrtovanja ni mogoče več doseči. Zaradi omenjenih razlogov je bil v doktorski disertaciji razvit optimizacijski sistem, ki ponuja inovativne rešitve optimizacije obdelovalnih, robotskih, nadzornih in montažnih sistemov z algoritmi umetne skupinske inteligence. S predlaganim pristopom je predstavljeno reševanje problemov izdelovalnih sistemov po zgledih iz narave. Algoritmi umetne skupinske inteligence omogočajo optimizacijo na samoorganizacijski način, kar daje pomembno prednost pred ostalimi optimizacijskimi metodami. V ta namen je bila opravljena preslikava naravnih zakonitosti kolonialno organiziranih bioloških organizmov v obliko matematičnih definicij in pravil, ki so bile uporabljene v optimizacijskih postopkih načrtovanja izdelovalnih strojev in sistemov. Optimizacijski sistem je sestavljen iz modula napovedovalnega sistema in modula sistema evalvacije. Proces optimizacije poteka na podlagi povratnozančnega izmenjevanja informacij med napovedjo in evalvacijo načrtovanja izdelovalnega sistema. Evalvacija napovedi načrtovanega izdelovalnega sistema se odvija v simulacijskem okolju računalniško podprtega konstruiranja, kar poveča uporabnost in prilagodljivost razvitega optimizacijskega sistema v praksi. Sistem evalvacije je neodvisen od napovedovalnega sistema, kar predstavlja univerzalen in fleksibilen pristop k inteligentnemu načrtovanju in modeliranju proizvodnih sistemov. Z uporabo razvitega univerzalnega optimizacijskega sistema predlagamo učinkovite rešitve inteligentnega načrtovanja in modeliranja naslednjih tehnoloških problemov: (i) optimizacija postavitve surovca v delovni prostor izdelovalnega sistema glede na gibljivost robotskega mehanizma, (ii) analiza izdelovalnosti obdelovanca glede na mesto vpetja, (iii) optimizacija simultanega obdelovalnega sistema z več robotskimi mehanizmi, (iv) tekmovanje robotskih mehanizmov za izvedbo tehnološkega procesa z oceno optimalne izdelovalnosti, (v) načrtovanje obdelovalnega sistema s hibridnim »Fuzzy-Swarm« optimizacijskim algoritmom, (vi) optimizacijski sistem za načrtovanje razmestitve robotskih obdelovalnih sistemov glede na minimalno pot obdelovanca in (vii) optimizacija regalnega skladiščnega sistema. Za namen validacije rezultatov rešitev, ki jih predlaga optimizacijski sistem, je bila razvita projekcija hitrostne anizotropije delovnih prostorov robotskih mehanizmov z barvno interpolacijo. Predstavljena rešitev ponuja ključno orodje pri načrtovanju razmestitve robotiziranega tehnološkega postopka v področje delovnega prostora z optimalno gibljivostjo robotskega mehanizma. Za učinkovito delovanje optimizacijskega sistema evalvacije je bil razvit postopek dinamičnih meritev položaja in zaznavanje dotika (kolizije) med gibajočimi se deli v trirazsežnem prostoru. Omenjeni pristop omogoča dinamične meritve položaja objektov v razvojnem okolju pri načrtovanju optimalne razmestitve tehnološkega procesa s postopkom optimizacije umetne skupinske inteligence.
Ključne besede: optimizacija, skupinska inteligenca, inteligenca roja, gibljivost robotskega mehanizma, hitrostna anizotropija, barvna interpolacija, tehnološki postopek, API vmesnik, kinematični model, računalniška simulacija, robotski mehanizem, proizvodni sistem, montažni sistem, obdelovalni sistem
Objavljeno v DKUM: 01.06.2011; Ogledov: 3867; Prenosov: 628
.pdf Celotno besedilo (12,52 MB)

10.
VPLIV ZNAČILNOSTI VRVNEGA POGONA NA DELOVANJE HAPTIČNEGA MEHANIZMA
Matej Rajh, 2009, doktorska disertacija

Opis: Haptični vmesnik je naprava, ki s povratno silo uporabniku omogoča vključenost v navidezno ali oddaljeno okolje oziroma raziskovanje v tem okolju s podrejeno napravo. Naprave, ki so kompatibilne z magnetno resonanco (MR), imajo zaradi magnetnega polja določene specifične strukturne in obratovalne značilnosti. Tekom razvoja MR-kompatibilnega haptičnega mehanizma smo zaznali nekatere probleme in pomembne lastnosti, ki so skupne vsem robotskim napravam, ki delujejo v MR-tunelu. Tako smo oblikovali kinematični model, ki omogoča izdelavo optimalnejšega mehanizma z enakomerno porazdeljenimi silami in hitrostmi. Delo obravnava gibljivost novega haptičnega mehanizma s tremi prostostnimi stopnjami. Gibljivost je prikazana grafično, pri čemer je upoštevana tudi omejenost prostora. Razvili smo 3D-vizualizacijsko metodo za analizo gibljivosti haptičnih mehanizmov v MR-okolju. Rešitev omogoča kvantitativni 3D-prikaz za vsako točko delovnega prostora mehanizma z vnaprej izbrano ločljivostjo. Presek med omejenim območjem in celotnim delovnim prostorom prikaže zmožnost izvajanja gibov. Ena izmed ključnih stvari pri načrtovanju mehanizma haptičnega vmesnika je tudi izbor pogonskega sistema, da zagotovimo kvaliteten prenos sile. Vrvni pogon ima nekaj izjemnih lastnosti glede natančnega pozicioniranja in omogoča natančen prenos sile. Vrvni pogon je tudi najpogosteje uporabljena pogonska rešitev v haptičnih napravah in to zaradi majhnega jalovega giba, togosti, povratne gibljivosti in enostavnosti za izdelavo. V nalogi je predstavljen teoretični model vrvnega pogona za MR-kompatibilen haptični mehanizem s tremi prostostnimi stopnjami. Obravnavane so togost pogona z upoštevanjem histereznega obnašanja in obratovalne lastnosti ob uporabi različnih dimenzij vrvi in vrvenic. Prav tako so predstavljene prilagoditve za zagotovitev MR-kompatibilnosti vrvnega pogona, gnanega z elektromotorji. Ta model je v pomoč pri določanju optimalnih lastnosti z izborom materiala, napetosti vrvi, prestavnega razmerja in števila ovojev.
Ključne besede: vrvni pogon, haptika, magnetna resonanca, robotika, mehanizmi, gibljivost, MR-kompatibilnost
Objavljeno v DKUM: 17.12.2009; Ogledov: 3172; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (4,78 MB)

Iskanje izvedeno v 5.96 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici