| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Učinek giberelinov na razvoj plodičev pri hruški sorte 'Viljamovka'
Lea Sovdat, 2014, diplomsko delo

Opis: V letu 2008 smo na zasebnem posestvu blizu Nove Gorice izvedli poskus z giberelini na hruški sorte 'Viljamovka'. Ugotavljali smo vpliv GA3 na zavezanost plodičev na drevesu. Gibereline smo aplicirali foliarno v času cvetenja, v različnih koncentracijah in terminih in sicer: 1. obravnavanje: 5 g GA3/ha v terminu 20−30 % odprtih cvetov + 5 g GA3/ha v polno odprte cvetove, 2. obravnavanje: 10 g GA3/ha v terminu 20−30 % odprtih cvetov + enak odmerek giberelinov v času polnega cvetenja, 3. obravnavanje: 10 g GA3/ha v polnem cvetenju, 4. obravnavanje: 20 g GA3/ha v polnem cvetenju, 5. obravnavanje: 10 g GA3/ha v terminu 20−30 % odprtih cvetov, 6. obravnavanje: 20 g GA3/ha v terminu 20‒30 % odprtih cvetov in 7. obravnavanje: kontrola- netretirana drevesa. Izračunan koeficient rodnosti je bil najvišji pri kontrolnih drevesih (0,42), pri tretiranih pa v obravnavanju št. 3 in 5 (0,4 oz 0,39). Najmanjši koeficient rodnosti so dosegla drevesa v obravnavanju 1 in 6 (0,24). Z GA3 tretirana drevesa niso imela dokazljivo večjega števila plodov in višjih koeficientov rodnosti od netretiranih – kontrolnih dreves, torej GA3 v našem primeru ni izboljšal zavezanosti plodičev.
Ključne besede: Giberelini, hruška, Viljamovka, partenokarpija
Objavljeno: 30.05.2014; Ogledov: 1354; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (617,81 KB)

4.
Vpliv uporabe giberelinov na mehansko in kemijsko sestavo grozdja pri sortah 'Rumeni muškat' in 'Renski rizling'
Denis Kunčić, 2012, diplomsko delo

Opis: V letu 2008 smo v vinogradu družine Kunčić (Razkrižje) proučevali vpliv uporabe giberelinov in defoliacije na mehansko in kemijsko sestavo grozdja pri sortah 'Rumeni muškat' in 'Renski rizling'. Poskus smo zastavili po metodi latinskega kvadrata 4 x 4. Tako so bila 4 obravnavanja; -giberelini v koncentraciji 20 mg/l (G2), giberelini v koncentraciji 10 mg/l (G1), defoliacija (D) in kontrola (K) v 4 ponovitvah. Škropljenje z giberelini v koncentraciji 20 mg/l smo opravili 8. junija, z giberelini v koncentraciji 10 mg/l pa 8. junija in 12. junija. Defoliacija je bila izvedena v času polnega cvetenja. Poskus je zajemal 80 trsov pri vsaki sorti. Grozdi so bili najmanj zbiti pri defoliaciji, najbolj pa pri kontroli. Med G1 in G2 ni bilo razlik. Vsebnost sladkorja je bila v treh primerih najmanjša pri kontroli. Skupne titracijske kisline so bile v treh primerih najmanjše pri defoliaciji. Masa jagode je bila pri G1 in G2 večja kot pri kontroli, pri defoliaciji pa je bila najmanjša. Masa pecljevine je bila v treh primerih največja pri kontroli. Delež pecljevine je bil največji pri kontroli, z izjemo G1 pri sorti 'Renski rizling'. Razmerje med dolžino pecljevine in maso jagod je bilo pri defoliaciji večje kot pri kontroli, v treh primerih pa je bilo to razmerje večje tudi pri G1 in G2. Razmerje med dolžino in maso pecljevine je bilo najmanjše pri kontroli. Pri ostalih parametrih ni bilo statistično značilnih razlik.
Ključne besede: vinska trta, giberelini, mehanska in kemijska sestava grozdja
Objavljeno: 20.04.2012; Ogledov: 1804; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
Uporaba proheksadion-Ca pri hruškah (Pyrus communis L.) sorte Viljamova
Dušan Popovski, 2009, diplomsko delo

Opis: Na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru smo v letu 2003 preučevali vpliv rastnega regulatorja proheksadion-Ca (pripravek Regalis®) na parametre rasti in rodnosti hrušk (Pyrus communis L.) sorte Viljamova. V poskus je bilo vključenih 196 dreves, ki so bila razdeljena na šest obravnavanj. Obravnavanja so predstavljala različen čas in odmerek Regalisa. Obravnavanje 1: kontrola – netretirana drevesa; obravnavanje 2: 1 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem + 1 x 2 kg/ha po obiranju; obravnavanje 3: 1 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem + 1 x 1 kg/ha po obiranju; obravnavanje 4: 2 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem + 1 x 1 kg/ha po obiranju; obravnavanje 5: 3 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem in po cvetenju + 1 x 1 kg/ha po obiranju; obravnavanje 6: 3 x 1 kg/ha Regalisa med in po cvetenju. Rezultati kažejo, da se je vpliv Regalisa pokazal kot trend manjšanja bujnosti rasti in preprečevanja odpadanja plodov pri hruški, vendar je njegov vpliv nekonsistenten. Razlog za tak podatek je v izjemno močni suši tekom cele vegetacije ter v močnem pojavu hruševega ožiga (Erwinia amylovora).
Ključne besede: hruška / rast / rodnost / giberelini / proheksadion-Ca /
Objavljeno: 06.04.2009; Ogledov: 2613; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (410,26 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici