| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ŽENSKI LIKI V ROMANIH HEDI WYSS
Edith Pivc, 2010, diplomsko delo

Opis: Švicarska povojna družba se je do 70. let prejšnjega stoletja razvijala z dinamiko, na katero je vplivalo tudi medvojno dogajanje. V političnem in kulturnem smislu je bila družba zaznamovana tudi s specifičnim položajem žensk. Boj med spoloma je v Švici prisoten že več kot stoletje, velik premik v smeri enakopravnosti pa se je zgodil 7. februarja 1971, ko je bila izglasovana enakopravnost žensk v politični sferi. Od tega trenutka naprej so tudi ženske soustvarjale javno življenje v Švici. Med letoma 1970 in 1975 je ženskam postalo tudi šolanje enako dostopno kot moškim. V diplomski nalogi obravnavam vlogo žensk v švicarski družbi v povezavi z literarno-zgodovinskimi vprašanji. V ospredju je analiza vidikov psihološkega in socialnega razvoja ženskih likov v romanih Hedi Wyss. Osredotočam se na romane Keine Hand frei, Bubikopf und Putzturban in Flügel im Kopf, ki vzorčno tematizirajo družbeno vlogo žensk in njihovo iskanje identitete. Pri tem je posebne pozornosti deležno razmerje med tradicionalnimi vrednotami švicarske družbe in družbenokritično razsežnostjo.
Ključne besede: Ključne besede: Hedi Wyss, zgodovina Švice, gibanje za pravice žensk, vloga ženske, ženske figure v romanih
Objavljeno: 27.01.2021; Ogledov: 93; Prenosov: 0

2.
DAS ROSAROTE MÄDCHENBUCH AVTORICE HEDI WYSS KOT UVOD V ŽENSKO LITERATURO
Hanna Pintar, 2012, diplomsko delo

Opis: Feministična literarna veda se med drugim ukvarja z upodabljanjem ženske literarne zgodovine in s tradicijo ženskega pisanja ter se sprašuje, pod kakšnimi pogoji so ženske v preteklosti pisale. Težnja feministične literarne vede je tudi v raziskovanju vloge vedenja obeh spolov v literarnih delih. Dejstvo, da so ženske zaradi desetletij izključevanja in zatiranja skozi zgodovino želele doseči samostojnost, ni novo. To je bilo še posebej očitno pri vzgoji in izobraževanju, ki sta pogoj za osvoboditev in emancipacijo posameznika, ne glede na njegov spol. V preteklosti, predvsem v 19. stoletju, so ženske zahtevale več pravic na področju politike. Tako so nastala gibanja za pravice žensk, ki so imela svoje začetke v Angliji in Ameriki. V tem kontekstu govorimo tudi o pojmu 'feminizem', ki velja za smer ženskega gibanja in poskuša doseči enakopravnost med spoloma tako v javnem kot zasebnem življenju. Kasneje so se zahteve razširile v druge države. Primer zelo pozne uvedbe volilne pravice (šele leta 1971) je Švica, kar v delu Das rosarote Mädchenbuch (1973) tematizira avtorica Hedi Wyss. Dejstvo, da so ženske volilno pravico sploh dobile, je zasluga angleških sufražetk oz. bojevnic za žensko volilno pravico. Wyssova v svojem tekstu spodbuja mlada dekleta, naj bodo dovolj poguma, da izrazijo svoje mnenje, četudi so pri tem edina, in da se zoperstavijo utesnjevalnim družbenim navadam in običajem, ki so v švicarski družbi še zmeraj prisotni. Po njenem se mora tudi dejstvo, da so ženske na področju politike še zmeraj v manjšini, nujno spremeniti. Angleška pisateljica Virginia Woolf, zagovornica ženskega gibanja, se v svojem eseju Ein eigenes Zimmer (1929) posveča upodabljanju ženske literature v literarni zgodovini in pride do spoznanja, da ženskih pisateljic pred 18. stoletjem v angleški literarni zgodovini skorajda ni. Tematska primerjava zgoraj navedenih del pripelje do zaključka, da gre v obeh delih za poskus prikaza vloge ženske in njenega posebnega družbenega položaja skozi zgodovino, pri čemer je v delu Das rosarote Mädchenbuch predstavljeno dogajanje z začetka 80. let, v eseju Ein eigenes Zimmer pa pozna 20. leta prejšnjega stoletja. Opazna razlika je, da Woolfova poleg družbenega položaja žensk razpravlja tudi o zgodovinski situaciji avtoric in njihovem načinu pisanja. Tega literarnega diskurza Hedi Wyss ne obravnava. Potrebno je tudi poudariti, da je razlog za izbor eseja avtorice Woolf utemeljen, saj omogoča ugotavljanje podobnosti oz. vzporednic med obema literarnima deloma. Dejstvo, da je imela Virginia Woolf na razvoj feministične literarne vede velik pomen, po mojem mnenju podpre izbiro.
Ključne besede: feminizem, gibanje za pravice žensk, ženska vprašanja, feministična literarna veda, vloga ženske in moškega v Švici, Hedi Wyss, Virginia Woolf
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 2076; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici