| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Didaktične igre kot sredstvo za razvoj gibalno plesnih sposobnosti predšolskih otrok
Maruša Leskovec, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Didaktične igre kot sredstvo za razvoj gibalno plesnih sposobnosti predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili značilnosti plesa, giba, gibanja in didaktičnih iger. V empiričnem delu smo raziskovali, kako didaktične igre vplivajo na razvoj gibalno-plesnih sposobnosti predšolskih otrok. Namen raziskave je bil pripraviti sklop didaktičnih iger z naslovom Čarobni gozd, s področja plesne vzgoje, in jih izvajati z otroki v šestih srečanjih. Raziskovalni vzorec je predstavljalo osem naključno izbranih otrok, starih od štiri do šest let, ki obiskujejo vrtec Krojaček Hlaček na Prevaljah. Želeli smo ugotoviti, ali se gibalno-plesne sposobnosti otrok izboljšajo z večkratnim izvajanjem določenega sklopa gibalnih motivov. Na osnovi opazovalnih listov smo ugotovili napredek v občutku za ravnotežje in orientacijo v prostoru, v preskoku iz ene na drugo nogo, v občutku za težko in lahko dobo, v skladnosti leve in desne polovice telesa, v gibalni zapomnitvi ter v izvajanju različnih načinov hoje.
Ključne besede: ples, didaktične igre, gibanje, ples in kurikulum, gibanje in kurikulum
Objavljeno: 13.11.2020; Ogledov: 250; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

2.
Primerjava slovenskega in finskega učnega načrta z osredotočanjem na področju športa
Janja Kukovič, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je podrobneje predstaviti slovenski učni načrt in učni načrt kraja Rovaniemi (Finska) za predmet šport. Osredotočili smo se na prvo in drugo obdobje, torej od prvega do vključno šestega razreda osnovne šole. Začetna ugotovitev je bila, da se učni načrt za predmet šport kraja Rovaniemi nahaja znotraj dokumenta, kjer najdemo tudi učne načrte ostalih predmetov, medtem ko je učni načrt za predmet šport v Sloveniji zapisan v ločenem dokumentu. Med učnima načrtoma smo našli nekaj podobnosti, prevladale pa so razlike. Oba učna načrta imata zapisane splošne cilje, dajeta poudarek na operativne cilje in didaktična priporočila. Razlike med zapisi v slovenskem in finskem učnem načrtu za predmet šport se pojavljajo predvsem pri standardih znanja (v slovenskem učnem načrtu za šport so podrobno zapisani za vsako triletje in tematski sklop posebej - tudi minimalni standardi, v finskem učnem načrtu za šport so zapisani le ob koncu 6. razreda - poudarka na minimalnih standardih znanja ni), teoretičnih vsebinah (v slovenskem učnem načrtu za šport zapisane pod vsakim tematskim sklopom, v finskem učnem načrtu za šport teoretičnih vsebin ne najdemo), priporočilih za motivacijo učencev (v slovenskem učnem načrtu za šport motivacija omenjena le v didaktičnih priporočilih, v finskem učnem načrtu za šport pa je poudarjena za vsako obdobje posebej), dodatnih vsebinah (v slovenskem učnem načrtu za šport se pojavljajo pod vsakim poglavjem, v finskem učnem načrtu za šport dodatnih vsebin ni zaslediti) in didaktičnih priporočilih (v slovenskem učnem načrtu za šport so le-ta podrobno zapisana pod vsakim tematskim sklopom, kot tudi medpredmetne povezave, v finskem učnem načrtu za šport pa so priporočila precej splošna, poudarka na medpredmetnem povezovanju ni).
Ključne besede: Slovenija, Rovaniemi, gibanje, kurikulum, triletje, športna vzgoja, avtonomija učiteljev.
Objavljeno: 15.09.2020; Ogledov: 203; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (6,30 MB)

3.
Razlike med spoloma pri plesnem izražanju
Katarina Ažbe Peternel, 2016, diplomsko delo

Opis: Otroci se v vrtcu vsak dan srečujejo z gibanjem, ki je povezano z igranjem in ustvarjanjem. Ustvarjalno gibanje je za otroke še posebno zanimivo in jim prinaša zadovoljstvo, sproščenost in pozitivno vpliva na medsebojne odnose. Diplomsko nalogo smo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo na splošno opisali ples, dotaknili smo se tudi razvoja plesnosti in razvoja sodobnega plesa v Sloveniji. Spoznali smo, katere so spodbude za gibanje in vrste gibalno-plesnih dejavnosti. Opišemo tudi, kako je ples povezan z umetnostjo in gibanjem v Kurikulu, ter vlogo vzgojitelja. Poleg gibanja so pomembna tudi čustva. V empiričnem delu smo načrtovali en teden plesne dejavnosti in ugotavljali odziv otrok glede na spol. Hoteli smo ugotoviti, ali obstajajo razlike med dečki in deklicami pri plesnem izražanju v predšolskem obdobju. V raziskovalni vzorec smo vključili 19 otrok, od tega 10 dečkov in 9 deklic, starih od 4 do 5 let. Otroci so obiskovali OŠ Janka Glazerja, Vrtec Ruše. Plesno dejavnost smo sistematično ponavljali vsak dan. Čez teden dni smo ponovno izvajali vse dejavnosti in ugotavljali razlike. Otroke smo pri dejavnostih opazovali in razlike zapisovali v tabele in grafe.
Ključne besede: otrok, plesne dejavnosti, razlike med spoloma, gibanje, gibalni razvoj, kurikulum
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 702; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (770,57 KB)

4.
EVALVACIJA DVEH RAZLIČNIH MODELOV MEDPODROČNIH POVEZOVANJ GIBANJA IN OSTALIH PODROČIJ KURIKULUMA
Tamara Fistravec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili različne modele medpodročnega povezovanja gibalnih dejavnosti z ostalimi kurikularnimi področji pri vsakodnevnem načrtovanju v vrtcu. Poleg tega smo predstavili način načrtovanja, izvedbe in analize vadbene ure v obliki zaporednega in prepletenega modela medpodročnega povezovanja. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili otrokov gibalni razvoj in povezovanje gibanja z drugimi področji kurikuluma. Prav tako smo predstavili različne načine medpodročnega povezovanja in podrobno opredelili vadbeno uro, kar se navezuje na eksperiment, ki smo ga izvedli v diplomski nalogi. V praktičnem delu smo predstavili primere izvedbe vadbenih ur po zaporednem in prepletenem modelu medpodročnega povezovanja in jih analizirali. Navedli smo razlike in povezanosti med modeloma in se opredelili glede njune uporabnosti za delo v vrtcu. Iz rezultatov eksperimenta smo ugotovili, da je izvedba usmerjenih gibalnih dejavnosti v obliki zaporednega in prepletenega modela medpodročnega povezovanja zelo uporabna pri vsakodnevnem delu v vrtcu.
Ključne besede: gibanje, kurikulum, vadbena ura, eksperiment, analiza modelov
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 586; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

5.
IZVAJANJE PLANINSKIH VSEBIN V OKVIRU KURIKULUMA ZA VRTCE
Monika Videčnik, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Izvajanje planinskih vsebin v okviru kurikuluma za vrtce smo raziskali planinske dejavnosti, ki se v vrtcu izvajajo v okviru kurikuluma za vrtce. V teoretičnem delu smo predstavili gibanje, pomen hoje, vadbo, vrsto in oblike hoje ter opravljanje motorike navkreber in navzdol. Raziskali smo, kakšne so možnosti izvajanja planinskih vsebin v vrtcu, pri tem smo opredelili vsebinske, zakonske in normativne osnove ter predstavili programa Ciciban planinec in Mali sonček. V nadaljevanju smo se osredotočili še na pripravo otroka na izvedbo planinskih aktivnosti, med katere sodijo oprema in pripomočki, motivacija in varnost pri izvedbi planinskih vsebin. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo. Na osnovi 30 anketiranih vzgojiteljev in vzgojiteljic smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotovili, da vzgojitelji, ki sami v svojem prostem času hodijo v hribe, izvajajo več planinskih vsebin z otroki, kot vzgojitelji, ki sami v svojem prostem času ne hodijo v hribe; vzgojitelji sami vodijo organizirane planinske izlete za otroke; vzgojitelji izvajajo v vrtcu planinske vsebine tudi pozimi; vzgojitelji v vrtcu izvajajo obogatitveno dejavnost planinski krožek; opravljen tečaj za Mentorja planinske skupine ima le ena petina vzgojiteljev; najpomembnejši razlog za izvajanje planinskih vsebin je seznanitev otrok z varnostjo na planinskih izletih.
Ključne besede: planinske dejavnosti, gibanje, predšolski otrok, Kurikulum za vrtce
Objavljeno: 03.12.2015; Ogledov: 705; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (542,71 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici