| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 185
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
PLESNO PODOŽIVLJANJE NARAVOSLOVNEGA POJAVA - GIBANJE ZEMLJE
Ines Kogal, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Plesno podoživljanje naravoslovnega pojava – gibanje Zemlje sestavljajo tri med seboj povezane celote – teoretična, praktična in empirična. V teoretičnem delu je podrobneje opredeljeno zgodnje naravoslovje s poudarkom na kroženju Zemlje, v praktičnem delu je natančen opis načrtovanja, izpeljave in evalvacije plesne produkcije z naslovom Gibanje Zemlje, v zadnjem, empričnem delu, pa so predstavljeni izsledki empirične raziskave, s katero smo ugotavljali, koliko in kaj vedo učenci o gibanju Zemlje (rotacija, revolucija) pred in po plesni produkciji. Ugotovili smo, da je bilo znanje otrok o gibanju Zemlje boljše pred plesno produkcijo kot po njej (razloge za to je moč poiskati v slabi koncentraciji otrok pri reševanju testa po plesni aktivnosti), ter da je moč na nešolski način učencem predstaviti mnoge naravoslovne vsebine.
Ključne besede: Naravoslovje, gibanje Zemlje, ples, osnovna šola, spoznavanje okolja.
Objavljeno: 16.12.2015; Ogledov: 889; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

72.
IZVAJANJE PLANINSKIH VSEBIN V OKVIRU KURIKULUMA ZA VRTCE
Monika Videčnik, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Izvajanje planinskih vsebin v okviru kurikuluma za vrtce smo raziskali planinske dejavnosti, ki se v vrtcu izvajajo v okviru kurikuluma za vrtce. V teoretičnem delu smo predstavili gibanje, pomen hoje, vadbo, vrsto in oblike hoje ter opravljanje motorike navkreber in navzdol. Raziskali smo, kakšne so možnosti izvajanja planinskih vsebin v vrtcu, pri tem smo opredelili vsebinske, zakonske in normativne osnove ter predstavili programa Ciciban planinec in Mali sonček. V nadaljevanju smo se osredotočili še na pripravo otroka na izvedbo planinskih aktivnosti, med katere sodijo oprema in pripomočki, motivacija in varnost pri izvedbi planinskih vsebin. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo. Na osnovi 30 anketiranih vzgojiteljev in vzgojiteljic smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotovili, da vzgojitelji, ki sami v svojem prostem času hodijo v hribe, izvajajo več planinskih vsebin z otroki, kot vzgojitelji, ki sami v svojem prostem času ne hodijo v hribe; vzgojitelji sami vodijo organizirane planinske izlete za otroke; vzgojitelji izvajajo v vrtcu planinske vsebine tudi pozimi; vzgojitelji v vrtcu izvajajo obogatitveno dejavnost planinski krožek; opravljen tečaj za Mentorja planinske skupine ima le ena petina vzgojiteljev; najpomembnejši razlog za izvajanje planinskih vsebin je seznanitev otrok z varnostjo na planinskih izletih.
Ključne besede: planinske dejavnosti, gibanje, predšolski otrok, Kurikulum za vrtce
Objavljeno: 03.12.2015; Ogledov: 705; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (542,71 KB)

73.
Projektni dnevi v vrtcu: SPOZNAVAMO NAŠE TELO
Tatjana Tomažič, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Projektni dnevi v vrtcu: Spoznavamo naše telo je praktično zaključno delo, saj celotna naloga temelji na projektni nalogi. Namen diplomske naloge je otrokom na njim najbolj razumljiv in dojemljiv način predstaviti človeško okostje in z njim povezane naloge in funkcije. V teoretičnem delu diplomske naloge je najprej predstavljeno človeško okostje. Podrobno je opisana sestava človeškega okostja, njihove lastnosti in naloge ter pomena zdravega, varnega življenja za dobrobit naših kosti. V nadaljevanju smo opisali in opredelili način projektnega dela, posamezne etape, ter osnovne značilnost za tovrstno delo. V praktičnem delu diplomske naloge smo predstavili celoten projekt v obliki makropriprave ter pet mikropriprav za vsak dan posebej. Za vseh pet dni projekta, smo vsak dan posebej v mikropripravah opisali podroben postopek izvedbe, dnevne analize dela z osnovnimi ugotovitvami.
Ključne besede: okostje človeka, naloge kosti, skrb za zdravje, projektno delo, didaktična sredstva, raziskovanje, gibanje.
Objavljeno: 30.11.2015; Ogledov: 1176; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

74.
Model regeneracije energije pri delu visokoregalnega viličarja
Žiga Janežič, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrskega dela je predstaviti model računanja regeneracije energije in s tem vzpodbuditi razmišljanje o pogostejši uporabi regenerativnega zaviranja v notrajnem transportu, kot je le-to uporabljeno v zunanjih transportnih sredstvih. V prvem delu je za lažje razumevanje predstavljenih nekaj teoretičnih osnov o transportu in notranjih transportnih sredstvih ter katere sile in upori nastanejo pri njihovem gibanju. Predstavljeno in razloženo je tudi delovanje regenerativnega zaviranja in zavor. V drugem delu bo najprej predstavljen kinematični in dinamični model vožnje transportnega sredstva. Nato sledi glavna tema, ki je izračun regeneracije energije pri obratovanju visokoregalnega viličarja. Posamezno je izračunana povprečna porabljena moč viličarja pri vožnji v vodoravni smeri in regeneracijo energije pri zaviranju viličarja. Prav tako sta podana izračuna o porabi moči viličarja pri dvigu dvižnih vilic skupaj z TSE in regeneracijo energije pri spustu dvižnih vilic v vertikalni smeri. Izračunan je tudi potreben čas za opravljanje enojnega delovnega cikla. Potem je bil napravljen izračun za porabljeno in regenerirano energijo na leto pri obratovanju viličarja. Sledila je analiza rezultatov, po kateri je bilo napravljeno še razmerje med porabljeno in regenerirano letno energijo. Na koncu so bile podane ugotovitve glede dobljenih rezultatov, vpliv regeneracije energije na zeleno logistiko in možne rešitve za uporabo regenerirane energije
Ključne besede: regeneracija energije, poraba moči, viličar, sile, upori, gibanje, zavore
Objavljeno: 26.11.2015; Ogledov: 966; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

75.
GIBANJE ZA SPODBUJANJE BRANJA: BRALNA ZNAČKA IN NJENIH 55 LET DELOVANJA
Petra Letonja, 2015, magistrsko delo

Opis: Bralna značka je bila osnovana leta 1960 na Prevaljah na Koroškem, za kar sta zaslužna takratni učitelj slovenščine, Stanko Kotnik, in ravnatelj šole, Leopold Suhodolčan. Že takrat sta videla, da hiter razvoj industrije in medijev prinašata slabo prihodnost knjigi, zato sta začela z gibanjem, ki je na začetku bilo tekmovanje za bralno značko, ki se je nato razširilo po vsem slovenskem prostoru in izgubilo tekmovalnost. Branje je pomembno znanje, ki ga potrebujemo v vsakdanjem življenju, gibanje za Bralno značko pa je prostočasna dejavnost, ki spodbuja k branju, ki nam pomaga razumeti svet okrog nas. Njen namen je pridobiti in seznaniti bralca s knjigo. Gibanje se je uspešno razvijalo in uspešno deluje še danes. V magistrski nalogi smo prikazali razvoj Bralne značke od njenih začetkov naprej in prikazali, kako gibanje uspešno presega vso sodobno tehnologijo. Nato smo na podlagi dveh anket, prva je bila izvedena v šolskem letu 1993/1994, druga pa v šolskem letu 2014/2015, prikazali, kje se kažejo razlike in podobnosti ter kaj to pomeni za naprej. V nalogi smo si zastavili pet hipotez, ki smo jih na koncu preverjali. Prva hipoteza pravi, da je Bralna značka je še vedno najbolj množična obšolska dejavnost in smo jo potrdili, saj je število bralcev opazno narastlo. Drugo hipotezo, ki trdi, da je branje za bralno značko najbolj intenzivno na razredni stopnji, kasneje upad bralcev, smo prav tako potrdili, saj se aritmetični sredini v osnovni množici razlikujeta v številu bralcev. Tretja hipoteza pravi, da je bilo v preteklosti več bralcev, kot jih je danes, saj so otroci zaposleni z drugimi dejavnostmi in sodobno tehnologijo. To hipotezo smo zavrnili, saj je odstotek bralcev v novejši anketi bistveno višji. Četrto hipotezo, ki pravi, da mentorji svojo nalogo opravljajo z veseljem in predanostjo, smo preverjali na podlagi kritik in predlogov, kjer se je njihov odnos do bralne značke najbolj pokazal, nato pa smo hipotezo potrdili. Zadnja hipoteza trdi, da so starši pomemben dejavnik zunanje motivacije, česar se zavedajo in otroke spodbujajo k branju. Hipotezo smo potrdili na podlagi odgovorov anketiranih o mnenjih staršev o bralni znački. Kljub temu pa bi se starši morali bolj zavedati, da so pomemben člen pri branju za bralno značko.
Ključne besede: spodbujanje branja, gibanje, Bralna značka, obšolska dejavnost, pomembnost
Objavljeno: 25.11.2015; Ogledov: 1159; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

76.
GIMNASTIČNA ABECEDA V VRTCU
Katja Lipošek, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Gimnastična abeceda v vrtcu je teoretično delo, v katerem smo s pomočjo primarnih in sekundarnih virov z deskriptivno, s komparativno in z zgodovinsko metodo raziskali možnosti izvajanja gimnastične abecede v vrtcu. Namen diplomskega dela je pojasniti pojem gimnastična abeceda, opredeliti vlogo gimnastične abecede v vrtcu, ugotoviti pomen gimnastične abecede za gibalni razvoj predšolskih otrok, predstaviti možnosti izvajanja gimnastične abecede pri gibalno/športnih dejavnostih v vrtcu ter poiskati možnosti izvajanja gimnastične abecede v medpodročnem povezovanju z ostalimi vsebinami Kurikuluma za vrtce. Na podlagi zastavljenih hipotez smo ugotovili, da je gimnastična abeceda zbirka gibalnih nalog z gimnastično vsebino; da gimnastično abecedo lahko izvajamo pri gibalno/športnih dejavnostih v vrtcu; da se gimnastična abeceda v vrtcu povezuje z ostalimi področji Kurikuluma za vrtce; da gimnastično abecedo pri gibalno/športnih dejavnostih v vrtcu lahko izvajamo tudi v naravnem okolju; da se gimnastična abeceda v vrtcu prepleta s področjem jezika, saj otroci opišejo vajo, ki jo izvajajo; da se gimnastična abeceda v vrtcu prepleta s področjem umetnosti, saj lahko otroci upodobijo človeško figuro v gibanju; da se gimnastična abeceda v vrtcu prepleta s področjem matematike, saj se otroci ob ponovitvah vaj učijo šteti; da se gimnastična abeceda v vrtcu prepleta s področjem družbe tako, da se otroci enakovredno vključujejo v dejavnosti; da se gimnastična abeceda v vrtcu prepleta s področjem narave, saj lahko otroci posamezne elemente gimnastične abecede izvajajo v naravi ob uporabi naravnih rekvizitov in pripomočkov.
Ključne besede: gimnastika, gimnastična abeceda, gibanje, predšolski otrok
Objavljeno: 20.11.2015; Ogledov: 3697; Prenosov: 674
.pdf Celotno besedilo (763,28 KB)

77.
PRIMERJAVA STANDARDNIH IN NADSTANDARDNIH AKTIVNOSTI PREDŠOLSKIH OTROK NA GIBALNEM PODROČJU V SLOVENIJI IN NA PORTUGALSKEM
Aljaž Gračnar, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Primerjava standardnih in nadstandardnih aktivnosti predšolskih otrok na gibalnem področju sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je bilo najprej raziskano, kako gibanje vpliva na celostni in zdrav razvoj predšolskega otroka. V nadaljevanju pa je opredelitev standardnih in nadstandardnih aktivnosti predšolskih otrok na gibalnem področju. Katera so bila deljena glede na delitev okrožnice Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije: Direktorat za vrtce in osnovno šolstvo. V empiričnem delu je bil glavni namen raziskati trg ponudbe gibalnih aktivnosti v Sloveniji in na Portugalskem. Hkrati pa so bili raziskani tudi načrtovalni, izvajalski, finančni, materialni, prostorski ter izobraževalni pogoji, kateri pogojujejo ponudbo. Saj je ponudba od njih odvisna. Ker je financiranje odvisno od količine otrok, je bila raziskana tudi možnost udeležbe zunanjih otrok in povezovanje skupine z drugimi skupinami. Ali skupine enote, vrtca ali s skupino drugega vrtca. Intenzivnost gibanja je življenjski slog, zato nam je bilo pomembno, koliko so se starši udeleževali teh aktivnosti.
Ključne besede: otrokov razvoj, gibanje, ponudba, izvajanje, načrtovanje
Objavljeno: 13.11.2015; Ogledov: 788; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (889,38 KB)

78.
Športni vrtec
Alej Kop, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Športni vrtec smo na podlagi deskriptivnega pristopa najprej predstavili izjemen pomen, ki ga imata gibanje in šport za zdravje ter celostni razvoj otrok. Opisali smo, kakšno je stanje na tem področju danes in kako so vzgojitelji usposobljeni za izvajanje športnih dejavnosti. Osredotočili smo se na možne organizacijske oblike dela pri športni vzgoji ter na dva najpomembnejša športna programa, ki sta predšolskim otrokom na voljo na državni ravni. Raziskali smo tudi pomen medpodročnega povezovanja športnih in ostalih vsebin ter Gardnerjevo teorijo mnogoterih inteligentnosti. Namen diplomske naloge je bil preučiti koncept delovanja športnega vrtca, predstaviti idejo, program ter način dela in ugotoviti, kakšni so zakonski predpisi za njegovo ustanovitev in ali je to uresničljiva ter tudi dobra poslovna priložnost. Ugotovili smo, da določa izvajanje zasebnega vrtca množica zahtevnih predpisov ter določil, zato je vsaj za začetek lažji in smotrnejši način ustanovitev organiziranega varstva v obliki zavoda. Glede na to, da so kapacitete slovenskih vrtcev zasedene, da so trenutno v Sloveniji le trije vrtci s specifičnim poudarkom na gibalnih/športnih vsebinah in da se v današnjem času hitrega tempa ter vse bolj razširjenega sedečega načina življenja vedno bolj poudarja pomen gibanja in športnega udejstvovanja, bi bila ustanovitev novega športnega vrtca zagotovo uspešna in zanimiva popestritev ponudbe vzgojno-varstvenih zavodov v Sloveniji.
Ključne besede: gibanje, gibalni razvoj otrok, celostni razvoj otrok, gibalne sposobnosti, zdravje otrok, gibalne/športne dejavnosti, zasebni vrtec, športni vrtec.
Objavljeno: 13.11.2015; Ogledov: 1867; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (750,07 KB)

79.
Integracija matematičnih in gibalnih aktivnosti v predšolskem obdobju
Jasmina Knafelc, 2015, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela z naslovom Integracija matematičnih in gibalnih aktivnosti v predšolskem obdobju je poiskati in izvesti aktivnosti medpodročne povezave med matematičnim in gibalnim področjem. Namen diplomskega dela je podrobna evalvacija izvedenih aktivnosti glede na matematično in gibalno področje. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu je predstavljeno, kako se otroci v vrtcu seznanjajo z matematiko. Podrobno so opredeljene tudi značilnosti in pomen gibanja otrok v predšolskem obdobju. Teoretični del v nadaljevanju zajema še opis medpodročnega povezovanja obeh področij. Empirični del je sestavljen iz pridobljenih podatkov z ocenjevalnih listov in podrobne razlage napredka vseh aktivnosti glede na celotno skupino otrok. Praktični del zajema pet aktivnosti povezovanja področij matematike in gibanja. Aktivnosti smo načrtovali na podlagi svojih zamisli. Pri izvedbi je sodelovalo štiriindvajset otrok, od tega enajst deklic in trinajst dečkov, starih štiri in pet let. Rezultati področja matematike so pokazali, da imajo otroci težave pri štetju na različne načine. Rezultati področja gibanja pa kažejo, da imajo otroci dobro razvite gibalne spretnosti, ki smo jih preverjali.
Ključne besede: predšolsko obdobje, integracija, matematika, gibanje, evalvacija
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 897; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

80.
VLOGA KOMPETENC VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK PRI IZVAJANJU GIBALNIH DEJAVNOSTI
Deborah Davidovski, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo najprej osvetlili pojem kakovosti v vrtcu, podrobneje smo predstavili razloge za namen ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti ter razčlenili ravni ter področja kakovosti. Dotaknili smo se tudi nekaterih kazalcev kakovosti za izvajanje gibalnih dejavnosti ter podrobneje opredelili pojem kompetenc, ki smo jih v nadaljevanju razvrstili po ravneh. Teoretični del zaključujemo z oblikami nadaljnjega izobraževanja v smeri razvijanja kompetenc za delo s predšolskimi otroki. V empiričnem delu smo se osredotočili na specifične kompetence za izvajanje gibalnih dejavnosti v vrtcu. Namen raziskave je bil ugotoviti nivo trenutne in željene usposobljenosti ter raziskati morebitni obstoj razlik med ocenami gibalno specifičnih kompetenc z vidika pomembnosti, trenutne usposobljenosti in željene usposobljenosti. Razlike z vidika trenutne in željene usposobljenosti za področje gibanja smo preverjali glede na dolžino delovne dobe, strokovni naziv, delovno mesto, starostno skupino otrok ter izobrazbo. Rezultati kažejo, da so strokovni delavci različno usposobljeni za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje dela na gibalnem področju ter da si želijo dvigniti nivo znanj. Ugotovili smo tudi, da se mlajši delavci s krajšo delovno dobo ter nazivom mentor počutijo bolj kompetentni, prav tako tisti vzgojitelji, ki prihajajo iz kombiniranih skupin. Pri ugotavljanju razlik glede na strokovno izobrazbo pa se je izkazalo, da z vidika trenutne usposobljenosti za gibalne dejavnosti ni razlik med strokovnimi delavci različne strokovne izobrazbe.
Ključne besede: predšolska vzgoja, kakovost, kazalci kakovosti, gibanje, specifične kompetence
Objavljeno: 08.10.2015; Ogledov: 1160; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici