| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 185
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Vpliv načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok
Jasmina Nina Pungartnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Vpliv načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu, ki zajema več tesno povezanih poglavij o gibanju v predšolskem obdobju, smo želeli osvetliti in povzeti teoretična spoznanja o obravnavani temi ter izpostaviti gibalni razvoj in gibalne sposobnosti predšolskih otrok. Teoretični del naloge se zaključi z izpostavitvijo izbranih do sedaj opravljenih raziskav in njihovih ugotovitev, ki se navezujejo na vsebino naše diplomske naloge. V empiričnem delu smo predstavili namen raziskave, cilje, potek pedagoškega eksperimenta ter rezultate testiranj otrok s pomočjo dvanajstih motoričnih testov, ki so pokazali stanje gibalnih sposobnosti otrok eksperimentalne in kontrolne skupine. Glavni namen diplomske naloge je bil raziskati vpliv načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti na razvoj gibalnih sposobnosti otrok. Zanimalo nas je, ali skozi daljše časovno obdobje načrtovana, redno izvajana in vodena gibalna dejavnost v primerjavi z ustaljenim načinom dela pripomore k uspešnejšemu razvoju gibalnih sposobnosti otrok. V kvantitativni raziskavi je sodelovalo 28 otrok, starih od 3,5 do 5 let iz Vrtca Žalec, vključenih v enoto Šempeter. Predstavljali so kontrolno in eksperimentalno skupino. Predmet raziskave znotraj naše diplomske naloge je bil pedagoški eksperiment, ki je vseboval niz vodenih vadbenih ur kot obliko psihomotoričnega učenja otrok. S pedagoškim eksperimentom smo preverjali rezultate obeh skupin. Uporabili smo kvantitativno eksperimentalno metodo zbiranja podatkov. Merski instrument so predstavljali motorični testi, ki so zajemali motorične in funkcionalne sposobnosti: koordinacijo, eksplozivno moč, preciznost, moč, hitrost, ravnotežje in vzdržljivost. Otroke smo testirali vsake tri mesece. Na podlagi zbranih podatkov smo oblikovali zaokroženo podobo o problemu, ki smo ga raziskovali. Podatke smo kvantitativno obdelali z računalniškim programom SPSS na nivoju deskriptivne statistike. Rezultate obdelave podatkov smo predstavili grafično in tabelarno. Rezultati naše longitudinalne študije kažejo, da so otroci eksperimentalne skupine, ki so v času devetnajstih mesecev v okviru redne gibalno-športne dejavnosti imeli načrtovane in strokovno vodene dejavnosti, dosegli boljše rezultate pri testiranju motoričnih sposobnosti od otrok kontrolne skupine, ki v tem času tovrstne vadbe niso imeli. Na podlagi raziskave in njenih rezultatov je razvidno, da imajo načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti vpliv na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok.
Ključne besede: Predšolski otrok, gibanje, gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, redna športno-gibalna vadba, pedagoški eksperiment, motorični testi.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 1456; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

32.
Vpliv gozdnega vrtca na gibalni razvoj otroka
Teja Kuhelj, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv gozdnega vrtca na gibalni razvoj otroka smo skozi daljše časovno obdobje s pomočjo motoričnih testov želeli ugotoviti, kako bivanje v gozdu vpliva na gibalni razvoj otroka. V prvem delu diplomskega dela smo s pomočjo literature opredelili gibalni razvoj otroka in dejavnike, ki vplivajo na razvoj, opisali gibalne sposobnosti in se osredotočili na program gozdni vrtec. V drugem delu diplomskega dela pa smo predstavili analizo rezultatov motoričnih testov, pri čemer smo uporabili eksperimentalno metodo in longitudinalno študijo otrok skozi daljše časovno obdobje. V raziskavi smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok, ki ga je sestavljalo 29 otrok iz Vrtca Ivančna Gorica, v katerem je veliko aktivnosti izvedenih v gozdu, in 30 otrok iz Vrtca Otona Župančiča, Črnomelj, ki gibalne aktivnosti izvajajo v telovadnici in zunaj vrtca, vendar ne tako pogosto kot eksperimentalna skupina. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko, in sicer motorične teste, ki smo jih ponovili petkrat v obdobju enega leta. Rezultati obdelave so potrdili naše predpostavljene hipoteze, da bivanje v gozdu pozitivno vpliva na gibalni razvoj otroka. Prav tako je tudi izračun T-testa pokazal, da obstaja statistično značilna razlika (p = 0,000; p ˂ 0,05) med otroki, ki preživijo več časa v gozdu in otroki, ki v gozdu ne preživijo veliko časa.
Ključne besede: gibanje, gibalni razvoj, gozdni vrtec, gozd, predšolski otrok
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 1117; Prenosov: 389
.pdf Celotno besedilo (768,77 KB)

33.
Vpliv staršev na mejnike v gibalnem razvoju otroka
Vanja Jug, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv staršev na mejnike v gibalnem razvoju otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibanje in šport, mejnike v gibalnem razvoju otroka, vključevanje otrok v dodatne športne dejavnosti ter vlogo družine pri športu. Cilj empiričnega dela naloge je bil preveriti, koliko so športno aktivni starši, koliko so športno aktivni otroci, koliko so športno aktivni starši skupaj s svojimi otroki, kdaj otroci dosežejo mejnike v gibalnem razvoju, ali se doseganje razvojnih mejnikov razlikuje glede na to ali ima otrok starejšega sorojenca in ali starost staršev vpliva na različno doseganje mejnikov v gibalnem razvoju otrok. V empiričnem delu diplomske naloge smo predstavili naše ugotovitve, ki smo jih pridobili v raziskavi in odgovore na raziskovalna vprašanja. V raziskavo smo vključili neslučajnosten vzorec in iz konkretne populacije 236 staršev otrok, starih 2–6 let iz vrtcev Korena, Duplek in Tezno. Uporabili smo kvantitativno tehniko zbiranja in obdelave podatkov. Pridobljene podatke smo obdelali s kvantitativno tehniko obdelave podatkov (t-preizkus, analize variance, χ²-preizkus, Levenov test homogenosti varianc). Iz rezultatov v našem zaključnem delu smo ugotovili, da starši nimajo nikakršnega vpliva na čas, v katerem otroci dosegajo mejnike v gibalnem razvoju.
Ključne besede: gibanje, šport, organizirane športne aktivnosti, mejniki, vpliv staršev
Objavljeno: 21.07.2017; Ogledov: 734; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (783,46 KB)

34.
Vključevanje predšolskih otrok v organizirane gibalne dejavnosti
Maša Medved, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vključevanje predšolskih otrok v organizirane gibalne dejavnosti je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj otroka, pomen gibanja za zdravje in razvoj, vlogo okolja in predvsem družine pri športnem udejstvovanju predšolskih otrok ter organizirane gibalne dejavnosti za predšolske otroke. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika zaprtega tipa. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 94 staršev predšolskih otrok, ki obiskujejo vrtec Poljčane in vrtec Pragersko. Podatke smo obdelali z deskriptivno statistiko in jih tabelarno prikazali. Želeli smo ugotoviti dejavnike in razloge, ki vplivajo na vključevanje predšolskih otrok v organizirane gibalne dejavnosti. Ugotovili smo, da je največ staršev predšolskih otrok športno aktivnih večkrat na teden; da največ staršev predšolskih otrok skupaj s svojim otrokom kolesari; da športna aktivnost staršev ne vpliva na športno aktivnost otrok; da starši najpogosteje vključijo svojega otroka v organizirano športno vadbo zaradi izboljšanja gibalnih sposobnosti otroka; da vključenost otrok v organizirano športno vadbo ni odvisna od izobrazbe staršev; da starši, ki so bili v otroštvu vključeni v športno društvo pogosteje vključujejo svoje otroke v organizirano športno vadbo; da je v organizirane gibalne dejavnosti vključenih več deklic kot dečkov.
Ključne besede: predšolski otrok, organizirane gibalne/športne dejavnosti, športna aktivnost otrok, športna aktivnost staršev, gibanje
Objavljeno: 19.04.2017; Ogledov: 1204; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (915,36 KB)

35.
Pomen gibanja v naravi za gibalni razvoj otroka
Klaudija Rokavec, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Pomen gibanja v naravi za gibalni razvoj otroka je bilo raziskano, ali gibanje v naravi vpliva na gibalni razvoj otroka. Na osnovi empiričnih rezultatov motoričnih testov je bilo ugotovljeno, koliko gibanje v naravi pripomore k boljšim rezultatom, primerjani pa so bili tudi rezultati motoričnih testov med eksperimentalno in kontrolno skupino. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so bili opisani gibalni razvoj otroka od rojstva do šestega leta starosti, gibalne dejavnosti v zimskem in poletnem času, vloga redne gibalne dejavnosti in vpliv pomanjkanja gibanja za otrokov gibalni razvoj. Opisana je bila tudi vloga vzgojitelja pri gibalnih aktivnostih v naravi. V empiričnem delu je bilo s pomočjo motoričnih testov ugotovljeno, koliko gibanje v naravi pripomore k razvoju motoričnih sposobnosti, ali zmanjšuje število dni izostankov zaradi bolezni in ali izostanki zaradi bolezni vplivajo na razvoj motoričnih sposobnosti. Za pridobitev rezultatov je bila uporabljena eksperimentalna metoda. Otroci eksperimentalne skupine so velik poudarek namenili gibanju v naravi skozi celotno šolsko leto, otroci kontrolne skupine pa so v času trajanja eksperimenta izvajali gibalne športne dejavnosti po letnem delovnem načrtu oddelka. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena kvantitativna tehnika, kot merski instrument pa je bilo uporabljenih 12 različnih motoričnih testov. Na podlagi pridobljenih in obdelanih rezultatov je bilo ugotovljeno, da gibanje v naravi pozitivno vpliva na zdravje otrok.
Ključne besede: gibalni razvoj, motorične sposobnosti, gibalne športne dejavnosti, gibanje v naravi, zdravje otrok.
Objavljeno: 03.04.2017; Ogledov: 2240; Prenosov: 618
.pdf Celotno besedilo (715,13 KB)

36.
ZGODOVINA DELAVSKEGA GIBANJA
Barbara Arzenšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Delavec nekoč in danes. Delavec se je boril tako včasih, kot se mora še danes boriti za svoje pravice. Prikazala bom zgodovinski razvoj delavskega prava, od neorganiziranih začetkov do danes. Pravice, kot jih poznamo danes, niso samoumevne, ampak so plod trdega in dolgotrajnega boja delavcev iz celega sveta. To je bil boj za delavske pravice, pravice žensk in otrok, hkrati pa boj za človekove pravice. Uspeli so doseči mednarodno priznanje, pravno zaščito. Pa vendar se borijo dalje, saj so kapital in delodajalci vedno močnejši, delavci pa so kljub vsej pravni zaščiti vedno šibkejši. Torej se zgodovina ponavlja, samo v drugačni obliki.
Ključne besede: delavsko gibanje – zgodovinski razvoj – delavec – organizacije – sindikati – Slovenija - izzivi
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1451; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (329,64 KB)

37.
NOVODOBNIŠKE PREDSTAVE O ČLOVEŠKI DUŠEVNOSTI IN OSEBNOSTNI RASTI NA PRIMERU UDELEŽENCEV DUHOVNE ŠOLE VILIJA RAVNJAKA
Anja Simonič, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati novodobniške predstave o človeški psihični naravi in osebnostni rasti. Za novodobniško duhovnost je značilen poudarek na posamezniku, ki si sam oblikuje svojo duhovno pot, tako da prosto izbira med raznimi novodobniškimi ponudbami. Kot primer takšne novodobniške ponudbe smo analizirali Duhovno šolo Vilija Ravnjaka. S primerjavo študijskega gradiva in socioloških novodobniških teorij smo ugotovili, da duhovna šola vsebuje ključne novodobniške karakteristike in s svojimi dodatnimi idejnimi koncepti celo presega Jungov koncept individuacije in sebstva. V nadaljnji raziskavi smo z intervjuji dveh skupin, udeležencev Duhovne šole Vilija Ravnjaka in njihovih ne-novodobniških vrstnikov, ter s pomočjo metode kodiranja odkrivali razlike v njihovih novodobniških pogledih. Analizirali smo njihove predstave o človeški psihi, njihovo samopodobo, dojemanje lastnih senc ter identifikacijo s konceptom sebstva. Rezultati so pokazali, da pri predstavi o človeški psihi in pri samopodobi ni večjih razlik, saj oboji izražajo pozitivne vidike, medtem ko se pri dojemanju lastnih senc in identifikaciji s sebstvom razlike povečajo v prid skupine novodobnikov. To je posledica tega, da se novodobniki aktivno ukvarjajo z osebnostno rastjo in se zato bolj intenzivno soočajo s svojo notranjostjo. Z dodatnimi vprašanji smo ugotovili tudi, da ima duhovna šola po mnenju udeležencev nanje velik vpliv, in sicer predvsem v smeri boljših medosebnih odnosov, drugačnega pogleda na svet, večje samozavesti ter večjega notranjega miru. Na koncu smo še naredili analizo največjih razlik med obema skupinama, ki je pokazala, da so novodobniki dosti manj družbeno kritični, bolj so osredotočeni vase, da v večji meri poročajo o občutkih notranjega miru in da svoje življenje v primerjavi z ne-novodobniki doživljajo kot bolj harmonično.
Ključne besede: novodobništvo, novodobniki, novodobniška duhovnost, novodobniško gibanje, Duhovna šola Vilija Ravnjaka, osebnostna rast, individuacija, predstave o človeški psihi, psihologija Carla Gustava Junga, koncept sebstva, sociologija religije
Objavljeno: 16.11.2016; Ogledov: 1413; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

38.
DAVČNE IN SOCIALNE UGODNOSTI OBMEJNIH DELAVCEV V EVROPSKI UNIJI
Jasmina Tabaković, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo analizira davčno- in socialnopravni položaj obmejnih delavcev v Evropski uniji, ki se pri uveljavljanju davčnih in socialnih ugodnosti v čezmejnem okolju soočajo z izzivi zaradi pravil na nacionalni, mednarodni in nadnacionalni ravni. Medtem ko so sistemi socialne varnosti koordinirano urejeni, neposredno obdavčenje dohodkov obmejnih delavcev v pravu EU ni niti harmonizirano niti koordinirano, ampak je v pristojnosti suverenega izvrševanja davčnih politik držav članic, ki so v izogib dvojnemu obdavčenju sprejele konvencije o preprečevanju dvojnega obdavčenja po priporočilih Vzorčne konvencije OECD, prav tako pa so zavezane k spoštovanju nadnacionalnih načel in določb Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o Evropski uniji. Kljub obstoju dvostranskih davčnih konvencij porazdelitev davčnih pristojnosti vselej ne prinaša enakomerne obremenitve davčnih zavezancev in odpira mnogo vprašanj, in sicer od vprašanja pravičnosti obdavčitve, (ne)upravičenosti dodelitve ugodnosti, manj ugodnega obravnavanja ali celo do diskriminatornega obravnavanja, pa tudi do obravnavanja, ki per se ni v nasprotju s pravili nadnacionalnega prava, ter do vprašanja opravičenosti dvojne; bodisi ekonomske bodisi pravne obdavčitve. Odgovori na postavljena vprašanja v magistrskem delu prinašajo enoten zaključek, da lahko vztrajanje držav članic pri nacionalni davčni politiki, ki postavlja obmejne delavce v manj ugoden položaj, vodi do demografskega deficita in izkrivljanja davčne konkurence. Zato je nujna integracija nacionalnega davčnega sistema ali vsaj uskladitev fiskalnega režima z režimom sosednje države članice. V prihodnosti lahko takšna uskladitev privede do spontane harmonizacije neposrednega obdavčenja obmejnih delavcev, ki bi bila dobrodošla za ohranitev stabilnosti notranjega trga EU. Pri uveljavljanju socialnih ugodnosti so lahko obmejni delavci deležni tveganj zaradi uporabe dveh različnih zakonodaj ali pa, za razliko od davčnih ugodnosti, uživajo socialne dajatve po najugodnejši zakonodaji držav članic. V magistrskem delu je prikazan tudi položaj slovenskih obmejnih delavcev, zaposlenih v Avstriji, ki so z ukinitvijo davčne olajšave, za katero je Ustavno sodišče Republike Slovenije v letu 2013 ugotovilo neskladnost z načelom enakosti, zavezani k doplačilu davka v višjem znesku kot pred letom 2014. Z ukinitvijo olajšave obmejni delavci sicer niso višje obdavčeni kot preostali rezidenti, saj država izvršuje svoje davčne pristojnosti v čezmejnih situacijah enako kot v primerljivih domačih situacijah. Kljub temu ostajajo odprta vprašaja, ali so obmejni delavci ob uresničevanju temeljnih svoboščin prostega gibanja zaradi manj ugodne davčne obravnave diskriminirani.
Ključne besede: prosto gibanje obmejnih delavcev in samozaposlenih, rezident in nerezident, davčna suverenost, prepoved diskriminacije, izogibanje dvojnega obdavčenja, davčne in socialne ugodnosti
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 1664; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

39.
"DINAMIT-ALKOHOL IN ANTIDINAMIT-ABSTINENCA" PROTIALKOHOLNI BOJ V SLOVENIJI V TRETJEM DESETLETJU 20. STOLETJA
Tea Kmetec, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problem alkoholizma in protialkoholni boj po prvi svetovni vojni do konca tretjega desetletja 20. stoletja. Namen naloge je prikazati, kako so se lotevali reševanja problema alkoholizma katoliški moralisti, ki so se jim kasneje pridružili še drugi meščanski sloji, kot so zdravniki, učitelji, kriminalisti in antropologi. Naloga skuša prikazati, kako si je družba tistega časa predstavljala problem alkoholizma in kakšen odnos so imeli do alkoholikov. Po prvi svetovni vojni se je po začetnem zatišju pijančevanje še bolj razširilo. Protialkoholni boj, ki so ga vodili katoliški moralisti je začel izgubljati moč. Postopoma se je v boj začelo vključevati zdravstvo, dokler ga ni po drugi svetovni vojni prevzelo. V 20. stoletju je dokončno prevladalo spoznanje, da je alkoholik bolnik, ki ga je treba zdraviti. V obravnavanem obdobju so nastajale protialkoholne organizacije. Matična organizacija s sedežem v Ljubljani se je imenovala Sveta vojska in je izdajala protialkoholne časopise: Prerod, Mladi junak in Našo bodočnost. Prerodovci so si zadali cilj, da se bodo borili proti pijančevanju, surovosti in razuzdanosti. Imeli so namen nravno preroditi slovenski narod. Protialkoholni bojevniki so se v prepričanju, da je odrasle alkoholike nemogoče spremeniti, obrnili na mladino. Menili so, da so mladi bolj dovzetni za protialkoholni pouk. Rešitev pa so videli tudi pri ženskah, ki jih je treba primerno izobraziti, da bi lahko ugodno vplivale na otroke in moža. Rešitev so videli tudi v sprejemanju protialkoholnih zakonov, kar pa državnemu vrhu ni bilo v interesu, saj se je od prodanega alkohola steklo veliko denarja v proračun. Alkoholizem je v njihovih očeh povzročal veliko škodo v gospodarstvu in družini v obliki nasilja. Pod vplivom alkohola pa je bilo storjeno veliko zločinov. Alkoholiki so bili za družbo manjvredni, vsi naslednji rodovi pa degenerirani, saj so bili prepričani, da se slab material deduje na prihodnje rodove. Rešitev so predvsem antropologi, zdravniki in kriminalisti videli v evgeniki, po kateri bi s posebnimi metodami (splavi, sterilizacijo) dosegli telesno in duševno zdravje naroda, vendar se metoda na Slovenskem ni obnesla.
Ključne besede: alkoholizem, protialkoholno gibanje, Prerod, Mladi junak, Sveta vojska, abstinenca, degeneracija, katoliški moralisti
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 885; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

40.
Zdravo prehranjevanje starostnika
Petra Zajc, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Z zdravo in uravnoteženo prehrano skrbimo za dobro prehranjenost dobro psiho – fizično stanje starostnika. Zaradi telesnih in presnovnih sprememb v starosti, se spremenijo tudi prehranjevalne navade. Zmanjša se število obrokov dnevne prehrane in s tem kakovost prehrane, vnos hranilnih snovi in količina zaužite tekočine. Vse te spremembe se lahko kažejo kot nedohranjenost ali debelost. Nezadostno uživanje tekočin pa lahko privede do dehidracije starostnika. Namen diplomskega dela je opisati prehranjevalne navade starostnikov ter predstaviti smernice zdravega prehranjevanja. Raziskovalne metode: Uporabljena je bilo deskriptivna metoda dela z analizo študije literature in kvantitativna raziskava. Podatke za raziskavo smo pridobili z pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, sestavljenega iz 12 vprašanj zaprtega tipa. Sodelovalo je 50 naključno izbranih članov Društva upokojencev Cirkovce. Dobljene podatke smo grafično ponazorili z programom Microsoft Excel in tekstovno z Microsoft Word. Rezultati raziskave: Po analizi podatkov, ki smo jih pridobili z pomočjo raziskave, smo ugotovili, da anketiranci tedensko največkrat uživajo tri obroke. Večina anketirancev zadovolji dnevne potrebe po hranilnih snoveh, vendar ne po priporočilih uživanja rib, vitaminov in mineralov. Večina anketirancev dnevno spije zadostno količino tekočin, da zadostijo dnevni hidraciji. Alkoholne pijače uživajo v količinah, ki sodijo v manj škodljivo pitje alkoholnih pijač. Sklep: Iz raziskave pridobljeni podatki, nam povedo, da se starostniki prehranjujejo v okviru priporočil zdravega prehranjevanja. Z režimom prehranjevanja in izbiro kakovostnih in hranilno ustreznih živil, zadostijo energijskim potrebam. Z zadostnim vnosom tekočin preprečujejo dehidracijo, ki lahko vodi v urgentna stanja. Alkoholne pijače pa uživajo v okviru zmernega uživanja alkohola.
Ključne besede: starostnik, zdrava prehrana, tekočina, gibanje, medicinska sestra
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 2017; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (917,63 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici