Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu je bila obravnavana vloga staršev pri vzgoji otrok za gibalno oziroma športno aktivnost. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri starši vplivajo na gibalno/športno aktivnost svojih otrok in na kakšen način se ta vpliv izraža. Uporabljena je bila kvantitativna metoda zbiranja podatkov, pri čemer je bil uporabljen anonimni anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 52 staršev otrok prvega razreda Osnovne šole Polzela in Podružnične šole Andraž nad Polzelo. Uporabljeni sta bili deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. V empiričnem delu so bile preverjene povezave med stopnjo izobrazbe, naravo dela in gibalno/športno aktivnostjo staršev ter vključevanjem otrok v gibalne/športne dejavnosti. Ugotovljeno je bilo, da starši z višjo stopnjo izobrazbe svojih otrok ne vključujejo pogosteje v organizirano gibalno/športno vadbo izven šole kot starši z nižjo stopnjo izobrazbe; da je večina staršev občasno (2–3-krat tedensko) gibalno/športno aktivna; da redna gibalna/športna aktivnost staršev pozitivno vpliva na gibalno/športno aktivnost njihovih otrok; da so otroci staršev, ki se redno ukvarjajo z gibalno/športno aktivnostjo, pogosteje vključeni v športne aktivnosti; da otroci staršev, ki opravljajo administrativno ali umsko delo, niso pogosteje redno telesno dejavni kot otroci staršev s fizičnim delom; da je najmočnejši razlog za vključevanje otrok v gibalne/športne aktivnosti izven šole želja njih samih.
Ključne besede: starši, otroci, gibanje, gibalna/športna aktivnost, življenjski slog
Objavljeno v DKUM: 25.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Magistrska naloga obravnava čezmejno prekinitev neželene nosečnosti v Evropski uniji. Problem, ki ga naloga naslavlja, je raznolikost nacionalnih zakonodaj glede splava v državah članicah EU in vpliv pravice do prostega gibanja ter dostopa do čezmejnih zdravstvenih storitev na pravico splava. Medtem ko so nekatere države članice splav v celoti legalizirale in omogočajo širok dostop do storitev splava, so druge države članice uvedle stroge omejitve ali pa splav celo prepovedale, razen v izjemnih okoliščinah. Ta raznolikost je posledica različnih zgodovinskih, kulturnih, verskih in političnih dejavnikov, ki vplivajo na nacionalno zakonodajo držav članic. Cilj naloge je preučiti pravne vidike čezmejnega dostopa do splava in ugotoviti, kako pravice, kot so prosto gibanje oseb, prost pretok storitev ter dostop do zdravstvenih storitev, v EU vplivajo na dostop do splava. Naloga se osredotoča na države z omejevalno zakonodajo, kot sta Malta in Poljska, podrobneje pa obravnava tudi nekatere države članice z liberalno zakonodajo, in sicer Slovenijo, Hrvaško, Nizozemsko ter Nemčijo. Naloga poseben poudarek daje regulaciji dostopa do čezmejne prekinitve neželene nosečnosti v okviru primarnega prava EU, splošnih pravnih načel, direktiv, resolucij in drugih pobud civilne družbe na področju splava. Glavne ugotovitve kažejo, da različnost pravnih režimov med državami članicami vodi v neenakosti glede dostopa do splava, kar postavlja ženske, ki prihajajo iz držav z omejevalno zakonodajo, v neenakopraven položaj. Države z omejevalno zakonodajo pogosto ovirajo dostop žensk do splava, zaradi česar se te zatekajo k potovanju v države z liberalnejšo zakonodajo. Naloga poudarja potrebo po usklajenih rešitvah na ravni EU, ki bi zagotovile enak dostop do reproduktivnih pravic za vse ženske, ne glede na državo članico, iz katere prihajajo.
Ključne besede: splav, reproduktivne pravice, pravice žensk, restriktivna zakonodaja, liberalna zakonodaja, diskriminacija, prosto gibanje
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 94
Celotno besedilo (723,69 KB)

Opis: V magistrskem delu z naslovom Pomen gibalnih iger za spominske sposobnosti učencev drugega razreda osnovne šole smo raziskovali vpliv vsakodnevnega vključevanja gibalnih iger v učni proces na spominske sposobnosti učencev. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 40 učencev drugega razreda, razdeljenih v eksperimentalno in kontrolno skupino. Eksperimentalna skupina je vsakodnevno sodelovala v gibalnih igrah pri različnih predmetih, kontrolna skupina pa je sledila običajnemu delu brez vključevanja dodatnih gibalnih iger v učni proces. Rezultati raziskave so pokazali, da so se spominske sposobnosti eksperimentalne skupine po intervenciji izboljšale, medtem ko so se sposobnosti kontrolne skupine poslabšale. Največji napredek so pokazale deklice, ki so bile pred intervencijo manj telesno aktivne, medtem ko pri dečkih ni bilo opaziti pomembnega napredka. Gibalne igre so imele pozitiven vpliv na motivacijo, pozornost in koncentracijo učencev, kar je prispevalo k lažjemu delu in boljšim rezultatom v učnem procesu. Izvedena intervencija potrjuje pomembnost vključevanja gibanja v učni proces za celostni razvoj otrok, še posebej tistih, ki sicer niso telesno dovolj aktivni. Ključne ugotovitve poudarjajo, da gibanje izboljšuje spominske sposobnosti in prispeva k boljšemu učnemu uspehu, hkrati pa krepi telesno in duševno zdravje otrok.
Ključne besede: kognitivni razvoj, spominske sposobnosti, gibanje, gibalne igre
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1,00 MB)

Opis: V teoretičnem delu smo najprej predstavili razvoj otroka in nato dejavnike, ki nanj vplivajo. To so dednost, okolje in lastna aktivnost. Predstavili smo gibanje, gibalni razvoj in otrokov gibalni razvoj. Opisali smo temeljne gibalne spretnosti, kamor spadajo pedipulacije oziroma lokomocije, manipulacije in sestavljena gibanja. Vse tri smo podrobneje opisali. Na koncu smo opisali, kaj so didaktični pristopi in dva predstavili, in sicer neposredno usmerjanje otroka in usmerjanje preko igre, ki sta bila ključna v raziskavi diplomske naloge. Otroci so se preko teh dveh didaktičnih pristopov učili lokomotornih spretnosti (tek, prisunski poskoki naprej, poskoki po eni nogi, hopsanje, skok v daljino z mesta in prisunski poskoki v stran). Vse tri skupine otrok (eksperimentalna skupina 1, eksperimentalna skupina 2 in kontrolna skupina) smo posneli, ko so te naloge izvajali, in gibanja otrok ocenili s pomočjo merskega postopka TGMD-3. Snemanje smo ponovili trikrat, saj smo posneli začetno, vmesno in končno stanje. Rezultate smo nato analizirali in jih interpretirali. Glavni cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, s katerim didaktičnim pristopom (neposredno usmerjanje ali usmerjanje preko igre) se otroci bolje naučijo ciljnega gibanja in kateri didaktični pristop jih je bolj motiviral. Skozi celotno raziskavo smo prišli do ugotovitve, da se otroci ciljnega gibanja bolje naučijo skozi igro, saj jih le-ta bolj motivira in je zanje bolj zanimiva.
Ključne besede: predšolski otroci, gibanje, temeljne gibalne spretnosti, lokomotorne spretnosti, didaktični pristopi, neposredno usmerjanje otrok, usmerjanje preko igre, TGMD-3
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 248; Prenosov: 110
Celotno besedilo (2,21 MB)

Opis: V teoretičnem delu smo predstavili otrokov gibalni razvoj, gibalne spretnosti, gibalno kompetentnost in dosedanje raziskave na področju merjenja gibalnega razvoja. V naslednjem delu smo podrobno opisali merski postopek oz. baterijo MOBAK-KG (Basic motor competencies in kindergarten), preko katere smo pridobivali podatke o gibalnem stanju otrok. Naloge, ki so se ocenjevale po merskem postopku MOBAK-KG, smo izvedli v vrtcu. Pridobljene rezultate pa smo kasneje primerjali z že dobljenimi rezultati merskega postopka TGMD-3. Rezultate smo urejali in primerjali v programu SPSS, v katerem smo pridobili podatke in jih analizirali. Glavni cilj diplomske naloge je bil primerjati zgoraj omenjena postopka, kakšne so njune statistične značilne pozitivne povezanosti in razlike med lokomotornimi in manipulativnimi spretnostmi. Ugotovili smo, da med merskima postopkoma MOBAK-KG in TGMD-3 v lokomotornih in manipulativnih spretnostih ni statistično pozitivne povezave. Obstajajo pa povezave med posameznimi lokomotornimi nalogami, kot so hoja po gredi in poskakovanje, preval naprej in poskakovanje, poskakovanje in tek, med obema tekoma, hopsanje in skok v daljino ter hopsanje in prisunski poskoki v stran. Povezave med posameznimi manipulativnimi nalogami pa so med udarcem s kijem in udarcem z loparjem, udarcem z loparjem in vodenjem žoge, vodenjem in lovljenjem žoge, brcanjem žoge in metom žoge od zgoraj, metom žoge od spodaj in vodenjem žoge, ciljanjem tarče z žogico in lovljenjem žoge ter vodenjem žoge z roko in vodenjem žoge z nogo. Ugotovili smo še, da so statistično značilne razlike med lokomotornimi in manipulativnimi nalogami.
Ključne besede: predšolski otroci, gibanje, gibalni razvoj, gibalna kompetenca, merski postopki, MOBAK-KG, TGMD-3
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 522; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,78 MB)