1. Temeljni gibalni vzorci predšolskih otrok v drugem starostnem obdobju : diplomsko deloKlara Časar, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili razvoj temeljnih gibalnih vzorcev predšolskih otrok v drugem starostnem obdobju. V teoretičnem delu smo raziskali temeljne gibalne vzorce ter njihov pomen za otroka, naravne oblike gibanj, grobo in fino motoriko otroka ter gibalni razvoj predšolskih otrok drugega starostnega obdobja. Prav tako smo primerjali temeljne gibalne vzorce med otroki in predstavili, kakšen vpliv ima gibalno/športna dejavnost na zdravje otroka ter kako okolje vpliva na otrokovo gibalno/športno dejavnost. V empiričnem delu smo ugotavljali razlike v temeljnih gibalnih vzorcih med različno starimi otroki, med spoloma ter med različno hranjenimi otroki. Raziskava je temeljila na vzorcu 154 otrok iz različnih vrtcev, starih od 3 do 6 let, ki so se razlikovali glede na starost, spol ter hranjenost. Ugotovili smo, da se med različno starimi otroki pojavljajo statistično značilne razlike v gibalnih nalogah, med tem ko med dečki in deklicami pri izvedbi večine gibalnih nalog ni bilo statistično značilnih razlik. Prav tako ni bilo statistično značilnih razlik pri gibalnih nalogah med različno hranjenimi otroki. Ugotovili smo, da je otroku treba v zgodnjem otroštvu zagotoviti čim več učenja, ki pozitivno vpliva na njegov nadaljnji razvoj, mu nuditi spodbude in mu zastavljali ustrezne izzive ter naloge ter tako pozitivno vplivati na njegov gibalni razvoj. Otroka moramo prav tako navajati na zdravo prehrano, saj je tudi ta ključnega pomena za njegov razvoj.
Ključne besede: temeljni gibalni vzorci, predšolski otroci, gibalni razvoj, gibalno/športna dejavnost, naravne oblike gibanja
Objavljeno v DKUM: 02.02.2024; Ogledov: 497; Prenosov: 127
 Celotno besedilo (436,36 KB) |
2. VPLIV DOMAČEGA OKOLJA NA GIBALNO - ŠPORTNE DEJAVNOSTI OTROKMaja Vegan, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv domačega okolja na gibalno-športne dejavnosti otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo izpostavili dejavnike otrokovega razvoja in gibalne sposobnosti predšolskih otrok, poudarili vlogo družine in kraja bivanja pri ukvarjanju otrok z gibalno-športnimi dejavnostmi, ter predstavili pomen gibalno-športnih dejavnosti za zdravje in celostni razvoj otroka. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskav, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, katerega je izpolnilo 140 staršev otrok Vrtca Ptuj in Vrtca Cirkulane. Ugotavljali smo vpliv in vlogo domačega okolja na gibalno-športne dejavnosti otrok in prišli do naslednjih ugotovitev: med mestnimi in podeželskimi otroci so zelo majhne razlike v pogostosti ukvarjanja z gibalno-športnimi dejavnostmi skupaj s starši; gibalno-športno aktivnejši so mestni otroci, saj so pogosteje vključeni v organizirano športno vadbo kot podeželski otroci; najpogostejša športna dejavnost pri športnem udejstvovanju staršev skupaj z otroki v mestu in podeželju sta hoja in tek; vzrok za športno neaktivnost staršev skupaj z otroki v mestu in podeželju je pomanjkanje časa; starši otrok se ne glede na bivalno okolje zavedajo pomena športnega udejstovanja za celostni razvoj otrok; otroci mlajših staršev se več ukvarjajo z gibalno-športnimi dejavnostmi kot otroci starejših staršev; otroci staršev z višjo izobrazbo se več ukvarjajo s športnimi dejavnostmi kot otroci staršev z nižjo izobrazbo.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, gibalno-športna dejavnost, starši, okolje bivanja, mesto, podeželje
Objavljeno v DKUM: 23.07.2014; Ogledov: 2283; Prenosov: 323
Celotno besedilo (1,52 MB) |
3. MNENJE STARŠEV O PLAVALNIH DEJAVNOSTIH ZA OTROKETjaša Skrbinek, 2013, diplomsko delo Opis: Glavni namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali je mnenje staršev o plavalnih dejavnostih povezano z vključevanjem otrok v prostočasne plavalne dejavnosti. Zanimalo nas je, ali je plavalno znanje staršev povezano s tem, da sami naučijo otroka osnov plavanja in ali sta bivalno okolje ter izobrazba staršev povezana z vključevanjem otrok v plavalno dejavnost. Prav tako smo želeli predstaviti, kateri so poglavitni razlogi, da starši vključijo svoje otroke v plavalno dejavnost in s katerimi ovirami se pri tem srečujejo. V raziskavi je sodelovalo 130 staršev iz mestnega in podeželskega okolja, katerih otroci so stari 6−9 let in imajo opravljen plavalni tečaj. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika in jih obdelali z SPSS. Rezultati so pokazali, da ima največji delež staršev pozitivno mnenje o plavalni dejavnosti, kar pomeni, da bi svojega otroka vključili v plavalno dejavnost, če le-ta še ni vključen. Ugotovili smo, da starši, ki znajo plavati, sami naučijo otroka osnov plavanja. Izobrazba staršev in bivalno okolje v našem primeru nimata vpliva na vključevanje otrok v prostočasne plavalne dejavnosti. Razlogi za vključevanje otrok v plavalno dejavnost so povezani s pozitivnim učinkom na razvoj in zdravje otroka, ovire pa so povezane s pomanjkanjem časa in denarja.
Ključne besede: plavanje, plavalno znanje, plavanje v osnovni šoli, mnenje staršev, vključevanje otrok v gibalno dejavnost
Objavljeno v DKUM: 08.07.2013; Ogledov: 2077; Prenosov: 245
Celotno besedilo (1,21 MB) |
4. VPLIV PLESA NA RAZVOJ MOTORIKE PRI PREDŠOLSKEM OTROKUDarinka Poredoš, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv plesa na razvoj motorike pri predšolskem otroku je predstavljen vpliv načrtovane, sistematične in redne gibalno plesne dejavnosti na razvoj otrokovih motoričnih sposobnosti, v času dveh mesecev. Za testiranje je bilo uporabljeno sedem motoričnih testov, s katerimi se ugotavlja razvitost motoričnih sposobnosti. V teoretičnem delu je opisana integracija gibanja in plesne vzgoje, podrobneje so opisane motorične sposobnosti in naravne oblike gibanja. V nadaljevanju teoretičnega dela so predstavljene značilnosti in vsebine plesne vzgoje. V empiričnem delu na osnovi obdelanih rezultatov je ugotovljeno, da je eksperimentalna skupina otrok na inicialnem testiranju motoričnih sposobnosti dosegla boljše rezultate kot kontrolna skupina. Pozitiven vpliv načrtne in sistematične gibalno plesne dejavnosti na pospešen razvoj motoričnih sposobnosti je viden pri deklicah eksperimentalne skupine. Ugotovljeno je, da z redno, sistematično in vodeno gibalno plesno dejavnostjo najbolj vplivamo na razvoj koordinacije.
Ključne besede: predšolski otrok, motorične sposobnosti, gibanje, plesna vzgoja, gibalno plesna dejavnost
Objavljeno v DKUM: 09.07.2010; Ogledov: 5328; Prenosov: 909
Celotno besedilo (722,32 KB) |
5. VLOGA STARŠEV PRI GIBALNO-ŠPORTNI DEJAVNOSTI OTROK MARIBORSKIH VRTCEVSabina Slamar, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, ali se starši zavedajo pomembnosti gibalno-športne dejavnosti svojih otrok, kakšen pomen ji pripisujejo v svojem in otrokovem življenju in kakšna je vloga staršev pri gibalno-športni aktivnosti otrok.
V teoretičnem delu je opisan motorični razvoj otroka, vloga staršev pri motoričnem razvoju, pomen gibalnih dejavnosti za otroke skupaj s starši, motivacija otrok in staršev, otrokova igra in preživljanje prostega časa otrok skupaj s starši.
V empiričnem delu ugotavljamo, da so starši skupaj z otrokom športno aktivni in da najpogosteje izbirajo igre z žogo. V glavnem izvajajo dejavnosti na prostem. Nekaj otrok je vključenih v organizirane dejavnosti, vzroka pa sta izboljšanje gibalne aktivnosti otroka in želja otroka. Kot najpogostejši vzrok za športno neaktivnost pa je pomanjkanje prostega časa.
Ključne besede: motorični razvoj, predšolski otrok, gibalno-športna dejavnost, vloga staršev
Objavljeno v DKUM: 23.07.2009; Ogledov: 3775; Prenosov: 458
Celotno besedilo (518,04 KB) |
