| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZLIKA V MOTORIČNIH SPOSOBNOSTIH OTROK PRVEGA RAZREDA OSNOVNE ŠOLE, KI SO OBISKOVALI VRTEC IN OTROK, KI VRTCA NISO OBISKOVALI
Karin Lah, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na podlagi rezultatov testiranja motoričnih sposobnosti želeli ugotoviti, ali obstajajo razlike v motoričnih sposobnostih med otroki, ki so obiskovali vrtec, in otroki, ki vrtca niso obiskovali. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj otroka ter vpliv staršev, okolja in vrtca na razvoj motoričnih sposobnosti. Za pridobivanje rezultatov smo uporabili osem motoričnih testov, s katerimi smo ugotavljali razvitost sposobnosti ravnotežja, koordinacije, eksplozivne moči in vzdržljivostne moči. Na podlagi dobljeni rezultatov ugotavljamo, da med dečki in deklicami ni bistvenih razlik v motoričnih sposobnostih. Ugotavljamo tudi, da imajo otroci prvih razredov osnovne šole, ki so obiskovali vrtec, boljše razvito ravnotežje. V ostalih izmerjenih motoričnih sposobnostih nismo zaznali bistvene razlike med otroki, ki so obiskovali vrtec in otroki, ki vrtca niso obiskovali.
Ključne besede: gibalni razvoj, motorične sposobnosti, predšolski otrok, gibalnošportne dejavnosti, motorični testi.
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 2951; Prenosov: 648
.pdf Celotno besedilo (451,78 KB)

2.
Vpliv načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok
Jasmina Nina Pungartnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Vpliv načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu, ki zajema več tesno povezanih poglavij o gibanju v predšolskem obdobju, smo želeli osvetliti in povzeti teoretična spoznanja o obravnavani temi ter izpostaviti gibalni razvoj in gibalne sposobnosti predšolskih otrok. Teoretični del naloge se zaključi z izpostavitvijo izbranih do sedaj opravljenih raziskav in njihovih ugotovitev, ki se navezujejo na vsebino naše diplomske naloge. V empiričnem delu smo predstavili namen raziskave, cilje, potek pedagoškega eksperimenta ter rezultate testiranj otrok s pomočjo dvanajstih motoričnih testov, ki so pokazali stanje gibalnih sposobnosti otrok eksperimentalne in kontrolne skupine. Glavni namen diplomske naloge je bil raziskati vpliv načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti na razvoj gibalnih sposobnosti otrok. Zanimalo nas je, ali skozi daljše časovno obdobje načrtovana, redno izvajana in vodena gibalna dejavnost v primerjavi z ustaljenim načinom dela pripomore k uspešnejšemu razvoju gibalnih sposobnosti otrok. V kvantitativni raziskavi je sodelovalo 28 otrok, starih od 3,5 do 5 let iz Vrtca Žalec, vključenih v enoto Šempeter. Predstavljali so kontrolno in eksperimentalno skupino. Predmet raziskave znotraj naše diplomske naloge je bil pedagoški eksperiment, ki je vseboval niz vodenih vadbenih ur kot obliko psihomotoričnega učenja otrok. S pedagoškim eksperimentom smo preverjali rezultate obeh skupin. Uporabili smo kvantitativno eksperimentalno metodo zbiranja podatkov. Merski instrument so predstavljali motorični testi, ki so zajemali motorične in funkcionalne sposobnosti: koordinacijo, eksplozivno moč, preciznost, moč, hitrost, ravnotežje in vzdržljivost. Otroke smo testirali vsake tri mesece. Na podlagi zbranih podatkov smo oblikovali zaokroženo podobo o problemu, ki smo ga raziskovali. Podatke smo kvantitativno obdelali z računalniškim programom SPSS na nivoju deskriptivne statistike. Rezultate obdelave podatkov smo predstavili grafično in tabelarno. Rezultati naše longitudinalne študije kažejo, da so otroci eksperimentalne skupine, ki so v času devetnajstih mesecev v okviru redne gibalno-športne dejavnosti imeli načrtovane in strokovno vodene dejavnosti, dosegli boljše rezultate pri testiranju motoričnih sposobnosti od otrok kontrolne skupine, ki v tem času tovrstne vadbe niso imeli. Na podlagi raziskave in njenih rezultatov je razvidno, da imajo načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti vpliv na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok.
Ključne besede: Predšolski otrok, gibanje, gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, redna športno-gibalna vadba, pedagoški eksperiment, motorični testi.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 949; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

3.
Gibalni razvoj otrok starih od tri do štiri leta
Miha Planinšič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Gibalni razvoj otrok, starih od 3 do 4 leta, smo v teoretičnem delu predstavili gibalne sposobnosti ter njihov razvoj, gibalni razvoj v 3. in 4. letu starosti, dejavnike gibalnega razvoja in kakšen pomen ima kvaliteten gibalni razvoj v predšolskem obdobju. V empiričnem delu smo opisali motorične teste, ki smo jih uporabili na testiranjih in predstavili rezultate naše raziskave. V okviru diplomske naloge smo spremljali gibalni razvoj otrok, starih od 3 do 4 leta. Raziskovalni vzorec je bil neslučajnostni iz konkretne populacije otrok. Naš namen je bil raziskati, kakšna je gibalna učinkovitost ter kakšen je gibalni napredek otrok v sedemmesečnem obdobju. Podatke o gibalnem razvoju smo pridobivali s pomočjo testov gibalnih sposobnosti v obdobju od oktobra 2017 do aprila 2018. Ugotovili smo, da so deklice gibalno bolj učinkovite kot dečki, a med njimi ni statistično značilnih razlik. Rezultati testov gibalnih sposobnosti so pokazali, da so v povprečju otroci na finalnem testiranju svoje rezultate izboljšali v primerjavi z inicialnim testiranjem. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo razbrali, da so nekateri otroci tudi nazadovali. Tako smo prišli do zaključka, da se otrok mora vsakodnevno gibati, če želi napredovati, drugače se lahko zgodi, da otrok v gibalnih sposobnostih tudi nazaduje.
Ključne besede: gibalni razvoj, od 3 do 4 leta, testi gibalnih sposobnosti, predšolski otrok
Objavljeno: 18.06.2019; Ogledov: 488; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (591,84 KB)

4.
Gibalni testi kot merilo fizične pripravljenosti poklicnih gasilcev v Sloveniji
Blaž Jesenek, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem raziskoval in testiral fizično pripravljenost poklicnih gasilcev v Sloveniji. Najprej sem opisal delo in poklic gasilca. Osredotočil sem se na gibalne sposobnosti, saj se v vsakdanjiku gasilca izkazujejo kot najpomembnejše za kvaliteto njihovega dela ter preprečevanje poškodb tako na intervenciji kot v zavodu. Ker se poklicne enote razlikujejo, sem se pozanimal o delovanju vseh 14 enot in zbral podatke o možnosti fizične aktivnosti v službenem času, vodeni vadbi ter ali je ta obvezna. Zbral sem tudi fotografije telovadnih prostorov, ki so jim na voljo. Zanimalo me je, ali se izvajajo vsakoletni gibalni testi, s katerimi preverijo upad ali napredek fizične pripravljenost zaposlenih gasilcev. Glede na opremo in gibalne sposobnosti, ki so potrebne za opravljanje poklica gasilca, sem sestavil primer enostavnega gibalnega testa, sestavljenega iz vaj, ki testirajo posebej izpostavljene gibalne sposobnosti. Test sem uporabil na 45 gasilcih Poklicne gasilske enote Celje. Gibalni test je sestavljen iz dveh delov. Prvi se navezuje na gasilsko stroko in se lahko izvaja v enoti Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje Pekre v Mariboru in na Igu pri Ljubljani. Drugi del se lahko izvaja znotraj vsake enote ter je sestavljen iz šestih vaj, ki nam prikažejo hitrost in vzdržljivost poklicnega gasilca, moč mišic zgornjih okončin, moč mišic spodnjih okončin, moč mišic trupa, gibljivost in zmožnost ravnotežja. Na podlagi pridobljenih podatkov sem opredelil starostne skupine in izdelal kriterije, na podlagi katerih se rezultat vsake vaje oceni z oceno od 1 do 5. Tako pridobljena povprečna ocena nam prikaže fizično pripravljenost poklicnega gasilca. Na primeru Poklicne gasilske enote Celje se je gibalni test, ki je rezultat naloge, izkazal kot izvedljiv in primeren. Skupna povprečna ocena 3,24 kaže na dobro stanje fizične pripravljenosti testiranih poklicnih gasilcev, pri čemer pa smo opazili najizrazitejše primanjkljaje pri preizkušanju moči mišic rok in gibljivosti. Diplomsko delo povzema trenutno stanje skrbi za fizično pripravljenost poklicnih gasilcev in ponuja predlog za načrtovanje enotnega rednega testiranja psihofizičnih sposobnosti poklicnih gasilcev, ki bi omogočalo spremljanje stanja in napredka posameznikov. Na podlagi preverjenega stanja pa je moč načrtovati usmerjeno vadbo za vzdrževanje oz. izboljšanje napredka.
Ključne besede: poklicni gasilec, fizična pripravljenost, gibalni testi, fizična aktivnost, gibalne sposobnosti
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 58; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

5.
Vadba v predšolskem obdobju
Urška Zorman, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vadba v predšolskem obdobju smo izvedli gibalne teste pri predšolskih otrocih, ki so obiskovali vadbo Veselih žogic. Želeli smo ugotoviti, katere gibalne sposobnosti so v tem obdobju bolj razvite in katere manj. Poleg tega smo želeli ugotoviti, če obstajajo razlike v gibalnih sposobnostih med dečki in deklicami. V raziskavo je bilo vključenih 25 otrok med 4. in 6. letom starosti. Od tega je bilo 13 deklic in 12 dečkov. Izvedli smo šest gibalnih testov, s katerimi smo merili vzdržljivostno in eksplozivno moč, koordinacijo, ravnotežje, gibljivost in natančnost. Rezultate smo analizirali s programom SPSS in Excel. S pridobljenimi podatki smo hipotezo 1 potrdili, otroci so dosegali boljše rezultate pri testih gibljivosti, vzdržljivostni moči, eksplozivni moči in koordinaciji. Slabše razvite sposobnosti so imeli v ravnotežju in natančnosti. Hipoteze 2, 3 in 4, da obstajajo razlike med dečki in deklicami v moči (vzdržljivostna moč nog in eksplozivna moč nog), gibljivosti in agilnosti pa smo morali zavreči, vsi t-testi so pokazali, da ni statistično značilnih razlik med spoloma. Hipotezo 5, da bodo naši vadeči dosegali boljše rezultate v gibljivosti in slabše v ravnotežju, smo lahko potrdili. Med vsemi testi jim je največ težav delal test »Flamingo« in test zadevanja tarče. Na splošno smo bili s pridobljenimi rezultati zadovoljni.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, gibalni testi, razlike med dečki in deklicami
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 77; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici