SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 53
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZLIKA V MOTORIČNIH SPOSOBNOSTIH OTROK PRVEGA RAZREDA OSNOVNE ŠOLE, KI SO OBISKOVALI VRTEC IN OTROK, KI VRTCA NISO OBISKOVALI
Karin Lah, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na podlagi rezultatov testiranja motoričnih sposobnosti želeli ugotoviti, ali obstajajo razlike v motoričnih sposobnostih med otroki, ki so obiskovali vrtec, in otroki, ki vrtca niso obiskovali. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj otroka ter vpliv staršev, okolja in vrtca na razvoj motoričnih sposobnosti. Za pridobivanje rezultatov smo uporabili osem motoričnih testov, s katerimi smo ugotavljali razvitost sposobnosti ravnotežja, koordinacije, eksplozivne moči in vzdržljivostne moči. Na podlagi dobljeni rezultatov ugotavljamo, da med dečki in deklicami ni bistvenih razlik v motoričnih sposobnostih. Ugotavljamo tudi, da imajo otroci prvih razredov osnovne šole, ki so obiskovali vrtec, boljše razvito ravnotežje. V ostalih izmerjenih motoričnih sposobnostih nismo zaznali bistvene razlike med otroki, ki so obiskovali vrtec in otroki, ki vrtca niso obiskovali.
Ključne besede: gibalni razvoj, motorične sposobnosti, predšolski otrok, gibalnošportne dejavnosti, motorični testi.
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 2845; Prenosov: 630
.pdf Celotno besedilo (451,78 KB)

2.
VLOGA STARŠEV PRI RAZVIJANJU GIBALNIH SPOSOBNOSTI OTROK
Nina Mak, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga staršev pri razvijanju gibalnih sposobnosti otrok smo želeli z rezultati ankete ugotoviti, kako pogosto so starši športno aktivni skupaj z otrokom, katere športne dejavnosti so najpogostejše, ki jih starši izvajajo pri športnih aktivnostih skupaj z otrokom, kaj onemogoča staršem, da bi se redno športno udejstvovali skupaj z njim, koliko otrok je vključenih v organizirano športno vadbo in ali se starši zavedajo pomembnosti gibalno/športne dejavnosti pri otrokovem razvoju na drugih področjih. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj in sposobnosti, telesne značilnosti in razvoj otrok, pomen gibalnih dejavnosti za celostni razvoj otroka ter pomen družinskega okolja za motorični razvoj otroka. V empiričnem delu smo s pomočjo anonimnih anketnih vprašalnikov ugotovili, da se starši, ne glede na starost in izobrazbo, zavedajo pomembnosti gibalno/športne aktivnosti za otroka; veliko staršev, ki živijo na vasi, je večkrat na teden gibalno/športno aktivnih skupaj z otrokom; zelo malo otrok je vpisanih v organizirano obliko športne vadbe, kar pa glede na vaško okolje ni presenetljivo; igre z žogo so najpogostejša dejavnost, ki se je poslužujejo starši skupaj z otrokom; matere pa so večinoma bolj gibalno/športno aktivne skupaj z otroki kot njihovi očetje.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, telesne značilnosti, telesni razvoj, gibalno/športna aktivnost, predšolski otrok, starši
Objavljeno: 05.05.2010; Ogledov: 2659; Prenosov: 664
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

3.
ŠPORTNA AKTIVNOST IN PREHRAMBENE NAVADE PREDŠOLSKIH OTROK V SEVNIŠKIH VRTCIH
Katja Traven, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Športna aktivnost in prehrambene navade predšolskih otrok v sevniških vrtcih je razvidno, kakšna je povezanost športne aktivnosti in prehrambenih navad predšolskih otrok. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšne prehrambene navade imajo otroci, ki obiskujejo sevniški vrtec, kakšno vlogo imajo pri tem njihovi starši, kako pogosto so otroci, vključeni v sevniški vrtec, športno aktivni zunaj vrtca in katere so njihove aktivnosti. Teoretični del smo razdelili na dva dela, prehrano in motoriko. Pri prehrani je opisana zdrava prehrana, prehrana predšolskega otroka, organizacija prehrane v Vrtcu Ciciban Sevnica, pri motoriki pa gibalne sposobnosti otrok, gibalni razvoj, gibalne dejavnosti v kurikulumu za vrtce, vpliv prehrane na gibalni razvoj otroka in organizirane gibalno-športne dejavnosti za predšolske otroke v Sevnici. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave. V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo 50 staršev predšolskih otrok. V empiričnem delu so bile z deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja preverjene in ovrednotene zastavljene hipoteze. Iz rezultatov anketnega vprašalnika je razvidno, da se otroci, ki obiskujejo sevniški vrtec, zdravo prehranjujejo in da starši poznajo posledice nezdravega in nepravilnega prehranjevanja. Starši so z otrokom športno aktivni 2 — 3 krat na teden in da zelo malo otrok obiskuje organizirano športno vadbo. Na podlagi podatkov o teži in višini otrok ugotavljamo, da ima večina otrok normalno telesno težo glede na indeks telesne mase.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, zdrava prehrana, prehrana predšolskega otroka, gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, vpliv prehrane na gibalni razvoj, športne dejavnosti
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2721; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (781,90 KB)

4.
GIBALNA DEJAVNOST OTROK IN POČUTJE V ŠOLI
Andreja Pernek, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti povezanost gibalne dejavnosti otrok in počutja v šoli. V raziskavo je bilo vključenih 453 otrok, starih med 9 in 11 let. Izmed teh je bilo 220 dečkov in 233 deklic. Otroci so v tem času obiskovali četrti, peti in šesti razred OŠ Šmarje pri Jelšah, OŠ Franc Rozman Stane, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Markovci, OŠ Gustava Šiliha Laporje in OŠ Tone Čufar. Gibalno dejavnost otrok smo ugotavljali s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so odgovarjali otroci sami. Za ugotavljanje počutja otrok v šoli je bil uporabljen Kindov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children. Zbrani podatki so bili obdelani z računalniškim programom SPSS 19.00 za Windows. Rezultati kažejo, da sta gibalna dejavnost in počutje v šoli povezana, vendar le pri dečkih, medtem ko pri deklicah te povezave ni. Gibalna dejavnost ni povezana s počutjem v šoli v primeru, ko otrok ne delimo po spolu. Gibalna dejavnost ni povezana s počutjem deklic v šoli, je pa povezana s počutjem dečkov v šoli. Iz tega lahko povzamemo, da ni statistično značilnih razlik v povezavi gibalne dejavnosti in počutja v šoli skupin nizko gibalno, srednje gibalno ter zelo gibalno dejavnih otrok. Prav tako ni statistično značilnih razlik med različno gibalno dejavnimi deklicami. Prihaja pa do statistično značilnih razlik v počutju v šoli skupin nizko gibalno dejavnih, srednje gibalno dejavnih ter zelo gibalno dejavnih dečkov. Dečki, ki so zelo gibalno dejavni, se v šoli boljše počutijo kot njihovi manj gibalno dejavni vrstniki, prav tako lažje opravljajo šolske naloge. Rezultati so pokazali, da je spol otroka pomemben dejavnik pri povezanosti gibalne dejavnosti in počutja v šoli.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: gibalni razvoj, telesni razvoj, športna dejavnost, zdravje otrok
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2186; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (491,85 KB)

5.
VPLIV DRUŽINE NA GIBALNE SPOSOBNOSTI IN TELESNE ZNAČILNOSTI OTROK
Valerija Skrt, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vpliv družine na gibalne sposobnosti in telesne značilnosti otrok smo želeli na osnovi empiričnih rezultatov motoričnih testov ugotoviti stanje gibalnih sposobnosti pet let starih otrok ter z anketnim vprašalnikom ugotoviti vpliv družine na razvoj gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti njihovih otrok. V teoretičnem delu smo predstavili telesne značilnosti predšolskih otrok in njihov vpliv na gibalne sposobnosti, gibalna znanja ter pomen gibalnih dejavnosti za celostni razvoj otroka. Opisali smo življenjska okolja otrok v predšolskem obdobju in njihovo vlogo pri telesnem razvoju otroka ter predstavili organizirane gibalne/športne dejavnosti za predšolske otroke na Ptuju. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati testov motoričnih sposobnosti, ki smo jih zbrali na osnovi vzorca 50 otrok iz dveh enot ptujskega vrtca in rezultati anketnega vprašalnika njihovih staršev. Pri obdelavi podatkov smo prišli do naslednjih ugotovitev: dečki so dosegli boljše rezultate kot deklice, otroci z nižjim ITM so dosegli boljše rezultate kot otroci z višjim ITM, otroci, s s strani staršev vzpodbujeni k športu, so dosegli boljše rezultate, otroci, ki obiskujejo dodatno športno vadbo, so dosegli boljše rezultate, mlajši starši se več ukvarjajo s športno-gibalnimi dejavnostmi skupaj z otroki, otroci staršev, kateri so bili kot otroci tudi sami športno aktivni, so bolj športno aktivni kot otroci, katerih starši se kot otroci niso ukvarjali s športom.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, telesne značilnosti, gibalni razvoj, indeks telesne mase otrok, vloga staršev
Objavljeno: 12.07.2010; Ogledov: 2944; Prenosov: 551
.pdf Celotno besedilo (467,15 KB)

6.
VPLIV UKVARJANJA S ŠPORTOM STARŠEV NA UKVARJANJE S ŠPORTOM SKUPAJ Z OTROCI V OBČINI GORIŠNICA
Andreja Fekonja, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv ukvarjanja s športom staršev na ukvarjanje s športom skupaj z otroki v občini Gorišnica je sestavljeno iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili telesni in gibalni razvoj otroka, vlogo in pomen družinskega okolja na gibalni razvoj otroka, prednosti in slabosti mestnega okolja ter prednosti in slabosti podeželskega okolja. Empirični del diplomskega dela zajem ugotovitve raziskav, ki smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 81 staršev 4-6 let starih otrok, ki obiskujejo vrtec pri OŠ Gorišnica in staršev 6-7 let starih otrok, ki obiskujejo 1. razred, v OŠ Gorišnica. Namen raziskave je bil proučiti vpliv družine in družinskega okolja na ukvarjanje otrok s športom. Pri tem smo upoštevali njihov spol, starost, poklic, izobrazbo in okolje v katerem živijo. Z obdelavo podatkov smo prišli do naslednjih ugotovitev: starši so v največji meri športno aktivni večkrat na teden, kar je zelo spodbudni podatek, starši so športno aktivni zaradi boljšega počutja; starši so športno aktivni skupaj s svojim otrokom večkrat na teden; športno bolj aktivni starši imajo srednješolsko izobrazbo; starši skupaj s svojimi otroki največkrat igrajo igre z žogo in kolesarijo; starši se skupaj s svojimi otroki največkrat ukvarjajo s športom na prostem; večina otrok ni vključenih v organizirano športno vadbo.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, telesni in gibalni razvoj, okolje, starši, šport.
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 2087; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (558,00 KB)

7.
VPLIV STARŠEV NA GIBALNI RAZVOJ OTROK VRTCA ŠENTJUR
Petra Skale, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv staršev na gibalni razvoj otrok vrtca Šentjur je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj otroka, pomen športnih dejavnosti za razvoj le-tega in vlogo staršev pri gibalnem razvoju otroka. Predstavili smo tudi organizirane gibalne/športne dejavnosti za predšolske otroke v Šentjurju. V empirični del diplomskega dela smo zajeli ugotovitve raziskav, ki smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo starše otrok, starih od 4 do 6 let. V raziskavi je sodelovalo 197 staršev iz vseh enot Vrtca Šentjur. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv in vlogo staršev pri gibalnem razvoju predšolskega otroka glede na njihov spol, starost, izobrazbo in kraj bivanja. Pri obdelavi podatkov smo ugotovili naslednje. Staršem onemogoča športno aktivnost skupaj z otroki pomanjkanje časa. Večina staršev se ne glede na starost in izobrazbo zaveda, da gibalna/športna aktivnost pripomore k hitrejšemu razvoju na drugih področjih. Kljub slednjemu pa je presenetljiv podatek, da večina otrok ni vključenih v organizirano športno vadbo, kljub temu da Vrtec in zunanji organizatorji v Šentjurju to omogočajo. Več otrok, ki so vključeni v organizirano športno vadbo, prihaja s podeželja. Starši so športno aktivni zaradi boljšega počutja. Otroci staršev, ki so športno aktivni, niso bolj športno aktivni kot otroci staršev, ki se ne ukvarjajo s športom. Mame so pogosteje športno aktivne s svojim otrokom kot očetje. Slednja ugotovitev ni ravno zanesljiva, saj očetje predstavljajo le 16,8 % vseh anketirancev. Najpogostejša športna dejavnost, ki jo starši izvajajo skupaj s svojim otrokom, je igra z žogo. Ukvarjanje staršev s športnimi dejavnostmi skupaj z otroki ni odvisno od izobrazbe staršev.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, športne dejavnosti, vloga staršev
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 3300; Prenosov: 446
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

8.
VPLIV POČITNIC NA MOTORIČNI RAZVOJ 5 - 6 LET STARIH OTROK PTUJSKIH VRTCEV
Mateja Lobenwein, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv počitnic na motorični razvoj 5—6 let starih otrok ptujskih vrtcev je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj, pomen gibalnih dejavnosti za celostni razvoj otrok, vloga odraslega pri gibalni dejavnosti, motorične sposobnosti, motorični razvoj ter pomen preživljanja prostega časa. V empiričnem delu so prikazane razlike v motoričnih sposobnostih, ki so nastale v času poletnih počitnic. Motorične sposobnosti so bile z devetimi motoričnimi testi izmerjene na vzorcu 54 otrok v starosti pet do šest let, uporabljena je bila kavzalna neeksperimentalna metoda. Rezultati so prikazani glede na spol, indeks telesne mase in pogoje za izvajanje gibalnih dejavnosti, ki jih imajo posamezni vrtci. Ugotovljeno je, da so deklice v času počitnic nazadovale v gibalnem razvoju, dečki pa napredovali; da so otroci z višjim ITM dosegli slabše rezultate na testih motoričnih sposobnosti, kot otroci z nižjim ITM; da večnamenski prostor pozitivno vpliva na gibalni razvoj otroka.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, motorične sposobnosti, motorični razvoj, prosti čas.
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 2298; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (835,84 KB)

9.
PRIMERJAVA GIBALNE UČINKOVITOSTI IN TELESNE SAMOPODOBE MESTNIH IN PODEŽELSKIH OTROK
Suzana Amanović, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezanost med gibalno učinkovitostjo otrok iz različnih bivalnih okolij in njihovo telesno samopodobo. V raziskavi je sodelovalo 630 otrok iz severovzhodne Slovenije, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 311 dečkov in 319 deklic. Meritve so potekale na posameznih osnovnih šolah severovzhodne Slovenije. Za ugotavljanje gibalne učinkovitosti je bilo uporabljenih šest testov Eurofit testne baterije ter dodaten test, in sicer hoja nazaj skozi obroče. Podatki o spolu, starosti in telesni samopodobi so bili pridobljeni s pomočjo poslovenjene različice francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov The Physical Self-Inventory — short form. Za ugotavljanje povezanosti posameznih gibalnih sposobnosti s telesno samopodobo je bila uporabljena regresijska analiza. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja p≤0,05. Rezultati kažejo, da je korelacija med telesno samopodobo in gibalnimi sposobnostmi statistično značilna pri dečkih iz vseh bivalnih okolij (mesta, primestja in podeželja), in sicer se ta kaže pri aerobni vzdržljivosti in koordinaciji gibanja celega telesa. Ugotavljamo, da na telesno samopodobo primestnih in podeželskih dečkov najbolj vpliva aerobna vzdržljivost, pri mestnih dečkih pa na telesno samopodobo vpliva koordinacija celega telesa. Korelacija med telesno samopodobo in gibalnimi sposobnostmi je statistično značilna samo pri deklicah iz primestja. Ugotavljamo, da na telesno samopodobo primestnih deklic najbolj vpliva eksplozivna moč.
Ključne besede: gibalni razvoj, motorične sposobnosti, telesna samopodoba, bivalno okolje, spol, otrok.
Objavljeno: 18.02.2011; Ogledov: 1841; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (521,35 KB)

10.
VPLIV TELESNIH ZNAČILNOSTI NA GIBALNE SPOSOBNOSTI PET LET STARIH OTROK
Marjetka Grof, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom ˝Vpliv telesnih značilnosti na gibalne sposobnosti pet let starih otrok˝ smo skušali ugotoviti, ali telesne značilnosti vplivajo na gibalne sposobnosti pet let starih otrok. Za testiranje smo uporabili osem motoričnih testov, s katerimi smo ugotavljali razvitost ravnotežja, koordinacije, eksplozivne moči, agilnost in vzdržljivost kot funkcionalno sposobnost. Raziskovalni problem so predstavljale razlike med dečki in deklicami pri doseženih rezultatih motoričnih testov, razlike med dečki in deklicami iste starosti v telesnih značilnostih, vpliv telesnih značilnosti otrok na gibalne sposobnosti ter primerjava rezultatov otrok z nižjim indeksom telesne mase in otrok z višjim indeksom telesne mase. V teoretičnem delu so predstavljene telesne značilnosti otrok. V nadaljevanju so opisane gibalne sposobnosti: koordinacija, ravnotežje, gibljivost, preciznost, hitrost, moč in vzdržljivost kot funkcionalna sposobnost. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati testov motoričnih sposobnosti, ki smo jih zbrali na osnovi vzorca 92 otrok, starih od pet do šest let, iz šestih enot Vrtca Ormož. Pri obdelavi podatkov smo prišli do naslednjih ugotovitev: razlike v rezultatih motoričnih sposobnosti med dečki in deklicami so opazne; razlik v telesnih značilnostih med dečki in deklicami ni opaziti; razlike v rezultatih motoričnih testov med otroki z normalno telesno težo in otroki s prekomerno telesno težo so zelo majhne; telesne značilnosti za izmerjeno populacijo ne vplivajo na njihove gibalne sposobnosti.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, telesne značilnosti, predšolski otrok, telesni razvoj, gibalni razvoj
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 3317; Prenosov: 502
.pdf Celotno besedilo (438,99 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici