1. Digitalna tehnologija in gibalni razvoj otroka v predšolskem obdobjuJanja Ramšak, 2024, diplomsko delo Opis: Gibalni razvoj je ključen za celostni razvoj otrok in razvijanje njihovih gibalnih spretnosti. Le-te niso pomembne le za fizično zdravje, temveč tudi za druge aspekte otrokovega razvoja. Vendar živimo v svetu, kjer digitalni tehnologiji skorajda ne moremo ubežati. Digitalna tehnologija prinaša tako prednosti kot slabosti, ki pa vplivajo na otrokov razvoj. Namen našega diplomskega dela z naslovom Digitalna tehnologija in gibalni razvoj otrok v predšolskem obdobju, je bil raziskati, ali obstaja povezava med uporabo digitalne tehnologije in gibalnim razvojem otrok. V teoretičnem delu so opisani gibalni razvoj in digitalna tehnologija ter njeni potenicalni vplivi na gibalni razvoj. V empiričnem delu smo z merskim postopkom TGMD-3 ocenili gibalne spretnosti 30-ih otrok, starih 4-6 let. Postopek je razdeljen na dva sklopa nalog, in sicer lokomotorne spretnosti in spretnosti z žogo. Otroke smo ocenili dvakrat, seštevek ocen pa nam je povedal rezultat vsake od dveh skupin gibalnih nalog. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo merskega postopka TGMD-3 za neodvisne vzorce ugotovili, da večja izpostavljenost digitalni tehnologiji pri predšolskih otrocih negativno vpliva na ocenjene gibalne spretnosti.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, digitalna tehnologija, merski postopek TGMD-3
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 636; Prenosov: 33
 Celotno besedilo (1,35 MB) |
2. Mejniki gibalnega razvoja otrok starih od 2 do 3 leta : diplomsko deloTeja Flakus, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Mejniki gibalnega razvoja otrok starih od 2 do 3 leta obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili pomen gibanja za otroke, gibalni razvoj, mejnike gibalnega razvoja, koncept gozdnega vrtca ter denverski razvojni presejalni test. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja in neslučajnostni vzorec iz populacije otrok, starih od 2 do 3 leta, iz Vrtca Otona Župančiča Maribor, ki ni vključen v Mrežo gozdnih vrtcev Slovenije, in Vrtca Ravne na Koroškem, ki je vključen v Mrežo gozdnih vrtcev Slovenije. Podatke smo zbirali s kvantitativno metodo, pri čemer smo uporabili denverski razvojni presejalni test za ugotavljanje gibalnih mejnikov otrok. Rezultati so pokazali, da so otroci iz vrtcev, ki so vključeni v Mrežo gozdnih vrtcev Slovenije, dosegali boljše rezultate in hitreje dosegali gibalne mejnike kot otroci iz vrtcev, ki niso vključeni v Mrežo gozdnih vrtcev. Dejavnosti v naravnem okolju so pozitivno vplivale na razvoj grobe in fine motorike otrok. Pričujoče diplomsko delo prispeva k razumevanju vpliva naravnega okolja na gibalni razvoj otrok in podaja priporočila za vključevanje večjega števila aktivnosti na prostem v predšolske programe, kar pomembno vpliva na celostni razvoj in dobro počutje otrok. Prav tako izpostavlja pomen zgodnjega vključevanja otrok v naravne dejavnosti, kar spodbuja njihov celostni razvoj in pozitivno vpliva na njihovo zdravje.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, gibalni mejniki, Mreža gozdnih vrtcev Slovenije, denverski razvojni presejalni test
Objavljeno v DKUM: 05.08.2024; Ogledov: 92; Prenosov: 53
Celotno besedilo (536,79 KB) |
3. Pomen gibanja v naravi za gibalni razvoj predšolskega otroka : diplomsko deloTeja Mulec, 2023, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu z naslovom Pomen gibanja v naravi za gibalni razvoj predšolskega otroka je bil namen raziskati, kako gibanje v naravi vpliva na gibalni razvoj otroka. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni pomen gibanja za otroka, gibalni razvoj otroka na splošno in v drugem starostnem obdobju, dejavniki, ki vplivajo na otrokov gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, gibanje v naravi in gibalne dejavnosti v naravi v zimskem in poletnem letnem času. Izvedena je bila empirična raziskava, v kateri je sodelovalo 68 staršev otrok, starih 5-6 let. Pri zbiranju podatkov je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Podatki so bili zbrani s pomočjo kvantitativne tehnike. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da imajo starši pozitivno mnenje o pomenu in vplivu gibalnih/športnih aktivnosti v naravi na gibalni razvoj otrok.
Ključne besede: gibanje, narava, gibalni razvoj, predšolski otrok, gibalne sposobnosti, gibalne dejavnosti v naravi
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 617; Prenosov: 219
Celotno besedilo (1,94 MB) |
4. Motorične kompetence 4-6 let starih otrok v programu vrtca montessori : diplomsko deloZala Šešerko, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom »Motorične kompetence 4-6 let starih otrok v programu vrtca montessori« je v teoretičnem delu naloge predstavljen gibalni razvoj predšolskega otroka, njegove faze, stopnje ter dejavniki, gibalne sposobnosti in motorične kompetence predšolskih otrok. Predstavljen je tudi vrtec Marie Montessori, pedagogika montessori in področje gibanja v pedagogiki montessori. V empiričnem delu je bilo na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije otrok vrtca Hiša otrok – vrtec Montessori v Mariboru z baterijo testov MOT 4-6 ugotovljeno, da imajo najboljšo motorično kompetenco otroci v starosti med 4 leti in 6 meseci ter 4 leti in 11 meseci – razlika med starostnimi skupinami je statistično značilna razlika (p<0,05). Ugotovljeno je bilo tudi, da imajo boljšo motorično kompetenco dečki – razlika med spoloma ni statistično značilna (p>0,05).
Ključne besede: Motorična kompetenca, gibalni razvoj, predšolski otrok, pedagogika montessori, motorični test MOT 4-6.
Objavljeno v DKUM: 24.08.2023; Ogledov: 564; Prenosov: 134
Celotno besedilo (894,45 KB) |
5. Primerjava učinka vadbene ure in vadbe po želji otrok na spretnosti z žogo : diplomsko deloNika Muzel, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu primerjamo učinkovitost usvajanja spretnosti z žogo pri otrocih z vadbeno uro (strukturirana gibalna dejavnost) in z dejavnostjo po želji otrok (nestrukturirana gibalna dejavnost). V teoretičnem delu je opisan gibalni razvoj otroka in razvoj njegove grobe motorike s pripadajočimi raziskavami. Predstavljene so temeljne gibalne spretnosti, vadbena ura in vadba po želji otrok kot različni organizacijski obliki dela v predšolskem obdobju. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem vzorcu otrok iz Vrtca Mavrica Vojnik, starih od štiri do šest let. Na osnovi rezultatov, pridobljenih z raziskavo, smo ugotovili, da sta za delo v predšolskem obdobju pomembna tako vadbena ura kot dejavnost po želji otrok. Za nekatere spretnosti z žogo je učinkoviteje, če jih otroci usvajajo preko vadbene ure, pri drugih pa se učinkovitost poveča, če otrokom ponudimo pripomočke in imajo priložnost, da sami spoznavajo gibanje.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, vadbena ura, vadba po želji otrok
Objavljeno v DKUM: 18.08.2023; Ogledov: 468; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,50 MB) |
6. Razvoj prototipa modularne balvanske plezalne stene za učence razredne stopnje v osnovnih šolah : magistrsko deloŽiga Seušek, 2023, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil idejno zasnovati modularno balvansko plezalno steno, ki je alternativa že obstoječim plezalnim stenam, nahajajočih se v šolah, kasneje takšno plezalno steno izrisati kot 3D model ter izdelati maketo takšne stene. Hkrati je smoter naloge oblikovati način, kako bi se takšna plezalna stena vključila v pedagoški proces razredne stopnje. Plezanje ima namreč veliko pozitivnih učinkov na gibalni razvoj otrok. Čeprav se pri plezanju razvija celo telo, se pogosto zaradi raznih težav ne vključuje v pouk na OŠ. Pregledali smo plezalne stene, ki se nahajajo v slovenskih osnovnih šolah in pogostost njihove uporabe ter razloge za neuporabo teh plezalnih sten. Preučili smo vse potrebno za izdelavo modularne plezalne stene, torej potrebne materiale in ustrezne varnostne zahteve, ki so potrebni za izdelavo ter uporabo balvanske plezalne stene. Nato smo izdelali 3D model modularne balvanske plezalne stene, ki je izhajal iz idejne zasnove. Kasneje je bila izdelana še maketa, narejena iz balza lesa. Zasnova takšne plezalne stene skuša rešiti nekaj težav, s katerimi se učitelji srečujejo in zaradi katerih se plezanje redkeje vključuje v pouk. Hkrati so bili izdelani še praktični primeri aktivnosti, v oblikah didaktičnih iger, ki se lahko uporabijo na razredni stopnji in vključujejo uporabo plezalne stene.
Ključne besede: modularna balvanska stena, gibalni razvoj otrok, 3D model, maketa, didaktične igre, razredna stopnja
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 527; Prenosov: 58
Celotno besedilo (8,90 MB) |
7. Vloga gibalnih dejavnosti v vrtcu pri razvoju motorične učinkovitosti 4-6 let starih otrok : diplomsko deloPika Kuselj, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga gibalnih dejavnosti v vrtcu pri razvoju motorične učinkovitosti 4–6 let starih otrok je v sklopu teoretičnega dela predstavljen gibalni razvoj predšolskega otroka z opisanimi fazami in njegovimi dejavniki. V nadaljevanju je opisana tudi gibalna učinkovitost ter vloga gibalnih dejavnosti, ki nanjo vplivajo. V empiričnem delu smo z uporabo baterije testov MOT 4–6, izvedli pedagoški eksperiment in spremljali motorično učinkovitost predšolskih otrok, v obdobju petih mesecev. Neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok so predstavljali otroci dveh skupin vrtca Krško. Razdeljeni so bili v eksperimentalno in kontrolno skupino. Obe skupini smo testirali dvakrat, in sicer ob začetku in koncu raziskave ter za eksperimentalno skupino med testiranjema izvajali dodatno gibalno zaposlitev. Namen pedagoškega eksperimenta je bil raziskati vlogo načrtovanih gibalnih dejavnosti pri motorični učinkovitosti. Raziskava je sledila zastavljenemu cilju, ugotoviti, ali obstaja pomembna razlika v gibalni učinkovitosti otrok z dodatno gibalno zaposlitvijo in tistimi, ki vanjo niso bili vključeni. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo t-testa za odvisne vzorce ugotovili, da sta v motorični učinkovitosti med inicialnim in finalnim testiranjem napredovali tako kontrolna kot tudi eksperimentalna skupina. S pomočjo raziskave smo ugotovili tudi, da dodatna gibalna zaposlitev pozitivno vpliva na motorično učinkovitost, saj so otroci eksperimentalne skupine po finalnem testiranju v povprečju dosegali boljše rezultate v motorični učinkovitosti.
Ključne besede: motorična učinkovitost, gibalni razvoj, predšolski otrok, gibalne dejavnosti, motorični test MOT 4–6
Objavljeno v DKUM: 19.05.2023; Ogledov: 756; Prenosov: 165
Celotno besedilo (1,08 MB) |
8. Predšolski otrok med gibalno aktivnostjo in mobilnimi napravami : magistrsko deloIngrid Marovič, 2022, magistrsko delo Opis: Sodobne raziskave kažejo, da pogostost uporabe mobilnih naprav med predšolskimi otroki strmo narašča, pogostost gibalne aktivnosti pa se zmanjšuje, kar lahko negativno vpliva na njihov razvoj in zdravje. V teoretičnem delu smo obravnavali vpliv gibalne aktivnosti in (prekomerne) uporabe mobilnih naprav na otrokov razvoj v predšolskem obdobju, posebno pozornost pa smo posvetili tudi vlogi družine in zgledu staršev, ki ga imajo pri tem. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med 519 materami štiri-, pet- in šestletnih predšolskih otrok. Ugotovili smo, da je bila le dobra polovica predšolskih otrok v našem vzorcu po poročanju njihovih mater gibalno aktivna vsak dan. Dečki so bili pogosteje gibalno aktivni kot deklice, pogostost gibalne aktivnosti pa je s starostjo otrok upadala. Sedmina otrok je mobilne naprave uporabljala prekomerno in tako že samo z uporabo mobilnih naprav presegala smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o priporočenem času uporabe vseh digitalnih naprav v predšolskem obdobju. Gibalno aktivnejši otroci so manj pogosto uporabljali mobilne naprave. Otroci gibalno aktivnejših mater so bili tudi sami gibalno aktivnejši. Mobilne naprave so pogosteje uporabljali otroci, katerih matere so jih tudi same uporabljale pogosteje. Na podlagi dobljenih rezultatov smo v sklepnem delu magistrskega dela podali smernice za ozaveščanje staršev o vplivu gibalne aktivnosti in uporabe mobilnih naprav na razvoj predšolskih otrok ter možnosti za nadaljnje, bolj poglobljeno raziskovanje obravnavane tematike.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, mobilne naprave, vloga družine, zgled staršev
Objavljeno v DKUM: 07.03.2022; Ogledov: 1409; Prenosov: 256
Celotno besedilo (2,10 MB) |
9. Vloga staršev pri vključevanju otrok v plavalni tečaj : diplomsko deloStaša Deranja, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga staršev pri vključevanju otrok v plavalni tečaj je bilo zastavljeno z namenom ugotoviti in raziskati, kakšno vlogo imajo starši pri vključevanju otrok v plavalni tečaj. Cilj diplomskega dela je s pomočjo anketnega vprašalnika staršev ugotoviti, zakaj je po njihovem mnenju pomembno plavanje, kakšne cilje imajo glede plavanja in ali poznajo učinke plavanja na otrokovo telo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljeno, kaj je plavanje in njegov pomen z različnih vidikov ter pomen plavanja na človeški organizem. Predstavljeno je tudi plavanje v učnem načrtu vrtcev, športnem programu Mali sonček in plavalnem tečaju. Na koncu teoretičnega dela je opredeljenih nekaj raziskav, ki se nanašajo na temo diplomske naloge, torej na vlogo staršev pri vključevanju otrok v plavalni tečaj. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in interpretacija rezultatov izvedenega anonimnega anketnega vprašalnika. Uporabili smo neslučajnostni vzorec konkretne populacije staršev otrok iz različnih enot vrtca iz določenega kraja. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo deskriptivne statistike in regresijske analize. Raziskava je pokazala, da dobijo starši največ informacij o plavalnih tečajih s strani vzgojitelja in da v goriški regiji po mnenju staršev nimamo velike ponudbe za plavalne tečaje. Na vključitev otroka v plavalni tečaj vpliva oddaljenost kraja, kjer se izvajajo plavalni tečaji. Ugotovili smo, da znanje plavanja staršev vpliva na vključitev v plavalni tečaj, medtem ko neznanje plavanja staršev ne vpliva na vključitev otrok v plavalni tečaj. Poznavanje koristnih vplivov plavanja na otroka prav tako vpliva na vključitev v plavalni tečaj.
Preko raziskave smo spoznali najpomembnejše cilje in razloge staršev za vključitev otroka v plavalni tečaj. Raziskava je pokazala, da je vključitev otroka v plavalni tečaj odvisna od njegove starosti in da stopnja izobrazbe staršev ne vpliva na vključitev v plavalni tečaj. Spoznali smo še, zakaj je po mnenju staršev plavanje pomembno.
Ključne besede: plavanje, vloga staršev pri vključevanju otrok v plavalni tečaj, razlogi za vključitev otroka v plavalni tečaj, učinki plavanja na otrokovo telo in razvoj, gibalni razvoj, šport.
Objavljeno v DKUM: 20.01.2022; Ogledov: 992; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1001,84 KB) |
10. Spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok s testi mot 4-6 : magistrsko deloNina Benčec, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok s testi MOT 4‒6 v teoretičnem delu predstavljamo razvoj predšolskega otroka z opisom stopenj in faz gibalnega razvoja. Z baterijo testov MOT 4‒6 smo v empiričnem delu spremljali gibalni razvoj predšolskih otrok v obdobju petih mesecev, rezultate pa analizirali in interpretirali ter ugotavljali napredek njihovega motoričnega razvoja. Neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok je bil sestavljen iz dveh različnih vrtcev, in sicer iz Vrtcev občine Moravske Toplice ‒ enote Moravske Toplice ter enote Fokovci. Namen spremljanja gibalnega razvoja predšolskega otroka s testi MOT 4‒6 je sledil cilju, da na njegovi osnovi ugotovimo, ali obstaja razlika v gibalni učinkovitosti otrok v primerjavi z rezultati inicialnega in finalnega testiranja v obdobju petih mesecev. Poleg tega smo želeli ugotoviti tudi, ali obstaja razlika med dvema skupinama otrok v dveh različnih vrtcih. Otroke smo pod enakimi pogoji testirali dvakrat, pred vsakim testiranjem pa smo jim izmerili tudi obseg pasu, telesno težo ter višino. Na podlagi rezultatov smo s pomočjo t-testa za odvisne vzorce ugotovili, da so otroci v obdobju petih mesecev v gibalni učinkovitosti napredovali.
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolski otrok, gibalna učinkovitost, gibalne sposobnosti, motorični test MOT 4‒6
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 1723; Prenosov: 357
Celotno besedilo (1,61 MB) |
