Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo analizirali lokomotorne spretnosti in spretnosti z žogo pri predšolskih otrocih, hkrati smo ugotavljali razlike med spoloma ter povezanost med obema sklopoma spretnosti. V teoretičnem delu so predstavljene faze gibalnega razvoja otrok, dejavniki, ki nanj vplivajo, temeljne gibalne spretnosti, ki so ključne za zdrav telesni razvoj in kasnejše športne dejavnosti ter razlike med spoloma. Predstavljene so lokomotorne spretnosti in spretnosti z žogo za ocenjevanje razvoja grobe motorike. Empirični del temelji na raziskavi, ki je bila izvedena na vzorcu 162 predšolskih otrok iz enega izmed mariborskih vrtcev. Lokomotorne spretnosti in spretnosti z žogo smo ocenjevali s pomočjo standardiziranega testa, ki se imenuje Test of Gross Motor Development – 3rd edition (TGMD-3). Rezultati so pokazali, da so pri lokomotornih spretnostih otroci najuspešnejši pri nalogi tek, najšibkejši pa pri hopsanju. Pri spretnostih z žogo so bili najuspešnejši pri nalogi kij, najmanj uspešni pa pri vodenju žoge na mestu z eno roko. Pri lokomotornih spretnostih ni bilo statistično značilnih razlik med spoloma, pri nalogah z žogo pa so dečki dosegli nekoliko višje rezultate. Analiza je pokazala pomembno pozitivno povezavo med lokomotornimi spretnostmi in spretnostmi z žogo. Z raziskavo lahko potrdimo pomembnost načrtovane in ponovljive vadbe ter potrebo po ustrezno vodenih in načrtovanih programih, ki razvijajo gibalne spretnosti otrok.
Ključne besede: predšolski otroci, gibalni razvoj, lokomotorne spretnosti, spretnosti z žogo, TGMD-3
Objavljeno v DKUM: 07.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,22 MB)

Opis: V diplomskem delu, z naslovom Vloga staršev pri vključevanju predšolskih otrok v smučanje, smo želeli raziskati vlogo staršev pri vključevanju predšolskih otrok v smučanje. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti vključenost otrok v vadbo smučanja, vpliv izobrazbe staršev in njihovega mnenja o vključenju otrok v smučanje ter razloge staršev za vključitev otroka v organizirano vadbo. V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljena vloga staršev pri vključevanju otroka v smučanje. Podrobneje so opredeljeni dejavniki, ki vplivajo na vključevanje otrok v smučanje. Predstavljen je tudi pomen smučanja in možnosti smučanja za predšolske otroke. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave. V neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije smo vključili 251 staršev otrok, starih od 5 do 6 let. Podatki so bili pridobljeni s kvantitativno tehniko. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da so v smučarske tečaje pogosteje vključeni otroci staršev s pozitivnim mnenjem o smučanju. Le-tega imajo običajno bolj izobraženi starši. Mlajši starši smučajo več skupaj z otrokom kot starejši. Starši, ki sami smučajo, svoje otroke pogosteje učijo smučati sami. Tisti otroci, ki živijo v bližini smučišča, pogosteje smučajo kot ostali. Družine z manj otroki na večdnevni smučarski dopust ne odhajajo pogosteje kot družine z več otroki. Najpogostejši razlog za vključitev otroka na tečaj smučanja je, da otrok preživi več časa v naravi, najpogostejši razlog za nevključitev pa previsok strošek.
Ključne besede: smučanje, predšolski otrok, vloga staršev pri vključevanju otrok v smučanje, smučarski tečaj, gibalni razvoj
Objavljeno v DKUM: 01.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljen pomen gibalne/športne aktivnosti v predšolskem obdobju, pri čemer je sprva predstavljen gibalni razvoj otroka, faze in dejavniki razvoja. Zanimal nas je vpliv družine na gibalne aktivnosti otrok ter sama gibalna dejavnost staršev. Predstavljene so tudi smernice s priporočili za gibalno aktivnost otrok in odraslost. Preučevali smo povezanost časa, ki ga otroci preživijo za zasloni s gibalnimi dejavnostmi. Diplomsko delo je raziskovalnega tipa. V raziskavi smo preverili tri zastavljene hipoteze, raziskavo pa smo izvedli s pomočjo anonimnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši predšolskih otrok (3-6 let). Ugotovitve raziskave so prikazane v grafih, ki jih spremljajo razlage. Ugotavljali smo, da so predšolski otroci redno gibalno aktivni na prostem, večina jih ni vključenih v organizirano vadbo, tisti ki pa so, pa obiskujejo predvsem splošno telovadbo. Otroci v povprečju dosegajo priporočeno količino dnevnih gibalnih aktivnosti. Starši so v prostem času po večini vključeni tako v zmerno, predvsem pa visoko intenzivne gibalne dejavnosti, pri čemer pa se na našem vzorcu ne potrdi povezanost med pogostostjo gibalnih/športnih aktivnosti staršev in otrok. Ugotavljamo, da se starši pri otrocih večinoma držijo smernic glede zaslonskega časa, hkrati pa se ne potrdi povezanost zaslonskega časa in gibalno aktivnostjo otrok. Na podlagi rezultatov smo vse tri hipoteze zavrnili.
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolski otroci, gibalna/športna aktivnost, družina, čas za zasloni, mestno okolje
Objavljeno v DKUM: 08.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (785,76 KB)

Opis: Gibalni razvoj je ključen za celostni razvoj otrok in razvijanje njihovih gibalnih spretnosti. Le-te niso pomembne le za fizično zdravje, temveč tudi za druge aspekte otrokovega razvoja. Vendar živimo v svetu, kjer digitalni tehnologiji skorajda ne moremo ubežati. Digitalna tehnologija prinaša tako prednosti kot slabosti, ki pa vplivajo na otrokov razvoj. Namen našega diplomskega dela z naslovom Digitalna tehnologija in gibalni razvoj otrok v predšolskem obdobju, je bil raziskati, ali obstaja povezava med uporabo digitalne tehnologije in gibalnim razvojem otrok. V teoretičnem delu so opisani gibalni razvoj in digitalna tehnologija ter njeni potenicalni vplivi na gibalni razvoj. V empiričnem delu smo z merskim postopkom TGMD-3 ocenili gibalne spretnosti 30-ih otrok, starih 4-6 let. Postopek je razdeljen na dva sklopa nalog, in sicer lokomotorne spretnosti in spretnosti z žogo. Otroke smo ocenili dvakrat, seštevek ocen pa nam je povedal rezultat vsake od dveh skupin gibalnih nalog. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo merskega postopka TGMD-3 za neodvisne vzorce ugotovili, da večja izpostavljenost digitalni tehnologiji pri predšolskih otrocih negativno vpliva na ocenjene gibalne spretnosti.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, digitalna tehnologija, merski postopek TGMD-3
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 636; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,35 MB)

Opis: Diplomsko delo Mejniki gibalnega razvoja otrok starih od 2 do 3 leta obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili pomen gibanja za otroke, gibalni razvoj, mejnike gibalnega razvoja, koncept gozdnega vrtca ter denverski razvojni presejalni test. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja in neslučajnostni vzorec iz populacije otrok, starih od 2 do 3 leta, iz Vrtca Otona Župančiča Maribor, ki ni vključen v Mrežo gozdnih vrtcev Slovenije, in Vrtca Ravne na Koroškem, ki je vključen v Mrežo gozdnih vrtcev Slovenije. Podatke smo zbirali s kvantitativno metodo, pri čemer smo uporabili denverski razvojni presejalni test za ugotavljanje gibalnih mejnikov otrok. Rezultati so pokazali, da so otroci iz vrtcev, ki so vključeni v Mrežo gozdnih vrtcev Slovenije, dosegali boljše rezultate in hitreje dosegali gibalne mejnike kot otroci iz vrtcev, ki niso vključeni v Mrežo gozdnih vrtcev. Dejavnosti v naravnem okolju so pozitivno vplivale na razvoj grobe in fine motorike otrok. Pričujoče diplomsko delo prispeva k razumevanju vpliva naravnega okolja na gibalni razvoj otrok in podaja priporočila za vključevanje večjega števila aktivnosti na prostem v predšolske programe, kar pomembno vpliva na celostni razvoj in dobro počutje otrok. Prav tako izpostavlja pomen zgodnjega vključevanja otrok v naravne dejavnosti, kar spodbuja njihov celostni razvoj in pozitivno vpliva na njihovo zdravje.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, gibalni mejniki, Mreža gozdnih vrtcev Slovenije, denverski razvojni presejalni test
Objavljeno v DKUM: 05.08.2024; Ogledov: 92; Prenosov: 134
Celotno besedilo (536,79 KB)