| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 124
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv količine gibalnih dejavnosti na gibalno učinkovitost predšolskih otrok
Katja Ložar, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv količine gibalnih dejavnosti na gibalno učinkovitost predšolskih otrok smo v teoretičnem delu predstavili otrokov gibalni razvoj, motorične sposobnosti ter gibalno učinkovitost in gibalne dejavnosti, ki so primerne v predšolskem obdobju. Opisali smo vzgojiteljevo vlogo, ki ima velik pomen pri izbiri in količini gibalnih dejavnosti, s katerimi pripomore h gibalnemu razvoju otroka. V empiričnem delu je predstavljena izvedena raziskava, s katero smo ugotavljali, ali količina gibalnih dejavnosti vpliva na razvoj gibalne učinkovitosti predšolskih otrok. V raziskavi smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo. Raziskovalni vzorec je bil neslučajnostni, priložnostni iz konkretne populacije otrok, starih 5-6 let in 4 vzgojiteljice iz Vrtca Ribnica. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko, anketni vprašalnik z vprašanji zaprtega in polodprtega tipa za vzgojitelje ter motoričnimi testi za otroke. Rezultati raziskave so pokazali, da so bolj gibalno učinkoviti otroci, ki izvajajo gibanje 1-2-krat tedensko, kot otroci, ki izvajajo gibanje vsak dan. Glede na rezultate raziskave ne obstajajo statistično pomembne razlike, vendar se povsod kaže tendenca k statistično pomembnim razlikam. Zaradi pridobljenih rezultatov menimo, da vzgojiteljice na anketni vprašalnik niso odgovarjale iskreno, saj številni avtorji različnih knjig gibanju predšolskega otroka pripisujejo visoko pomembnost.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, motorične sposobnosti, vzgojitelj, gibalne dejavnosti, gibalna učinkovitost
Objavljeno: 25.11.2021; Ogledov: 70; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (693,18 KB)

2.
POMEN DRUŽINSKEGA OKOLJA ZA GIBALNI IN ŠPORTNI RAZVOJ OTROKA
Špela Vitrih, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti pomen družinskega okolja in pridobiti informacije, kako in koliko so starši na Prevaljah športno/gibalno aktivni skupaj z otroki. Diplomsko delo je bilo pisano med epidemijo covid-19, zato je bil tudi anonimni anketni vprašalnik sestavljen tako, da so starši odgovarjali, kako je bilo pred epidemijo covid-19. Razdeljenih je bilo 190 anket, od tega jih je bilo vrnjenih in analiziranih 96. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj otroka in dejavniki gibalnega razvoja otroka v otroštvu. Predstavljen je športni razvoj otroka ter vpliv družine in vloga odraslih pri gibalnem in športnem razvoju otroka. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati anonimne ankete. Anketo so izpolnili starši, katerih otroci obiskujejo vrtec Krojaček Hlaček na Prevaljah. Ugotovitve raziskave – skoraj vsi anketirani starši so seznanjeni s pomenom športne/gibalne aktivnosti za hitrejši razvoj otrok na drugih področjih; večina staršev je aktivna skupaj z otroki večkrat na teden, največ se ukvarjajo s pohodništvom in planinarjenjem, najmanj pa z rolanjem; če bi imeli več možnosti, bi se pogosteje ukvarjali s športom skupaj z otrokom.
Ključne besede: gibalni razvoj, starši, predšolski otrok, športne in gibalne aktivnosti.
Objavljeno: 02.08.2021; Ogledov: 263; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
Vloga vzgojitelja pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcu
Nina Šelih, 2021, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela z naslovom Vloga vzgojitelja pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcu je opisan gibalni razvoj otroka. Opisali smo faze in načela gibalnega razvoja. V nadaljevanju smo opisali naravne oblike gibanja, njihovo delitev ter predstavili različne primere le-teh. Opisali smo vlogo vzgojitelja ter predstavili dosedanje raziskave in ugotovitve. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšno vlogo ima vzgojitelj pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcu, cilj diplomskega dela pa je bil, da s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika ugotovimo količino izvajanja naravnih oblik gibanja v vrtcu in kakšen pomen predstavlja vzgojiteljem izvajanje le-teh. Empirični del diplomskega dela temelji na uporabi kavzalno neeksperimentalne metode. Podatke smo zbrali s kvantitativno metodo – anonimni anketni vprašalnik. Anonimni anketni vprašalnik smo razdelili med zaposlene vzgojitelje v Vrtcih občine Žalec. Ugotovljeno je bilo, da vzgojitelji, ki so v vrtcu zaposleni dlje časa, v svojem Letnem delovnem načrtu ne načrtujejo več različnih naravnih oblik gibanja kot vzgojitelji, ki so v vrtcu zaposleni manj časa, ter vzgojitelji, ki so v svojem prostem času več aktivni, se med načrtovanimi in vodenimi oblikami gibalno-športnih dejavnosti ne poslužujejo več naravnih oblik gibanja kot vzgojitelji, ki so manj aktivni. Prav tako smo ugotovili, da pri načrtovanju teka v Letnem delovnem načrtu ni razlike glede na starostno skupino otrok, ki jo imajo vzgojitelji, ter da vzgojitelji, ki živijo na podeželju, naravnih oblik gibanja ne izvajajo večkrat kot vzgojitelji, ki živijo v mestu.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj otroka, naravne oblike gibanja, vloga vzgojitelja, gibalno-športne dejavnosti, količina izvajanja naravnih oblik gibanja
Objavljeno: 22.07.2021; Ogledov: 259; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
Spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok
Mateja Mavrin, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok, smo skozi daljše časovno obdobje in s pomočjo motoričnih testov spremljali gibalni razvoj predšolskih otrok. V prvem delu diplomskega dela smo s pomočjo literature želeli predstaviti, kakšen je pomen gibalnih dejavnosti za razvoj otrok in kakšne so značilnosti celotnega otrokovega razvoja. Predstavili smo dejavnike otrokovega razvoja ter kakšno vlogo imajo pri samem razvoju otrok odrasli . Opisali smo tudi, kakšne so naravne oblike gibanja. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili analizo motoričnih testov. Glavni namen diplomske naloge je bil spremljanje gibalnega razvoja predšolskih otrok ter ali bodo tisti otroci, ki v času opravljanja testov preživijo večino časa zunaj, bolj gibalno razviti in uspešni od otrok, ki se večinoma časa zadržujejo v notranjih prostorih in so tako v gibanju omejeni. V raziskavi je sodelovalo 33 otrok iz vrtca Otona Župančiča Črnomelj, starih od 4 do 6 let, ki so predstavljali skupino TELOVADNICA, 33 otrok, ter skupina GOZD, 28 otrok iz Vrtca Ivančna Gorica. Podatke smo zbirali s pomočjo kvantitativne tehnike s pomočjo motoričnih testov, ki smo jih ponovili petkrat v obdobju enega leta. Rezultati obdelave so zavrnili hipotezo 1 (Pričakujemo, da bodo vsi otroci v času eksperimenta napredovali v motoričnem razvoju), kar je razvidno na osnovi podatkov v tabeli 18 in grafa 1. Rezultati pa so potrdili hipotezo 2 (Pričakujemo, da bodo otroci, ki imajo več gibalnih dejavnosti v naravi, na testiranju motoričnih sposobnosti dosegali boljše rezultate kot otroci, ki imajo manj gibalnih dejavnosti v naravi), kar je razvidno na osnovi podatkov v tabeli 19. Izračun T- testa je pokazal, da otroci iz skupine TELOVADNICA, 33 otrok, na začetku testiranja dosegajo slabše rezultate kot na koncu testiranja in da te razlike niso statistično značilne (nivo statistične značilnosti (p
Ključne besede: gibalni razvoj, gibanje, spremljanje gibalnega razvoja, predšolski otrok, vzgojitelj.
Objavljeno: 15.04.2021; Ogledov: 286; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1001,28 KB)

5.
Vpliv vadbe na razvoj koordinacije pri tri - štiri leta starih otrocih
Petra Nikolić, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vadbe na razvoj koordinacije pri tri–štiri leta starih otrocih smo v teoretičnem delu predstavili telesni in senzorni razvoj, področje gibanja ter njegov razvoj pri tri–štiri leta starih otrocih in njegovo aktivacijo, motorične sposobnosti, podrobneje predstavili motorično sposobnost, koordinacijo ter vadbo za koordinacijo in športne pripomočke, ki se jih lahko uporablja pri razvoju koordinacije. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je potekala šest mesecev. Neslučajnostni vzorec je bil iz konkretne populacije otrok ljubljanskega vrtca, Vrtec Viški gaj, enota Bonifacija. Naš namen je bil ugotoviti, ali načrtovana, strokovno vodena in redno izvedena gibalna dejavnost vpliva na razvoj koordinacije. Otroke smo testirali z osmimi motoričnimi testi. Izvedli smo jih dvakrat, in sicer je prvo testiranje potekalo marca ter drugo septembra 2019. V vmesnem času smo izvajali enkrat tedensko načrtovane, strokovno vodene in redno izvedene dejavnosti, ki so vsebovale domnevne elemente za razvoj koordinacije. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo T-testa za odvisne vzorce ugotovili, da so otroci na drugem testiranju v povprečju izboljšali rezultate in tako razbrali, da vliv vadbe prispeva k razvoju koordinacije.
Ključne besede: gibalni razvoj, 3 do 4 leta stari otroci, koordinacija, vadba za razvoj koordinacije, motorični testi, načrtovane, strokovno vodene dejavnosti
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 243; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (780,29 KB)

6.
Gibalne igre s področja plesne vzgoje v 1. starostnem obdobju
Saša Križman, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Gibalne igre s področja plesne vzgoje v prvem starostnem obdobju smo se v teoretičnem delu osredotočili na gibalni razvoj predšolskega otroka ter njegove značilnosti v prvem starostnem obdobju. Tu smo izpostavili ključno vlogo vrtca, ki pomembno vpliva na otrokov osebni, čustveni, socialni in seveda gibalni razvoj. Otroška igra je v vrtcih prevladujoča dejavnost. Otrok se preko igre uči, prilagaja, razvija govor, se giblje, se druži z vrstniki in se čustveno odziva. V nalogi smo zato opredelili različne vrste igre, kjer smo izpostavili spoznavne vrste igre in pomen igralnega partnerja. V prvem starostnem obdobju potekajo otrokove gibalne dejavnosti pretežno skozi igro in zato smo se osredotočili predvsem na gibalne igre s plesnega področja. Razdelili smo jih v štiri skupine: bibanke, ustvarjalne rajalne igre, spretnostne igre in gibalne igre z malimi orodji. V praktičnem delu smo te sklope gibalnih iger na podlagi skrbno načrtovanih dejavnosti izvedli z otroki, starimi 1-2 leti ter jih nato evalvirali. Ugotovili smo, da otroci preko gibalnih iger razvijajo gibalne sposobnosti in spretnosti ter krepijo pozitivne medsebojne odnose, kar se kaže v vsakodnevni pozitivni skupinski dinamiki.
Ključne besede: gibalni razvoj, prvo starostno obdobje, gibalne igre, skupinska dinamika
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 420; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

7.
Mnenje staršev o pomenu plavanja otrok
Terezija Šogorić, 2020, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela, mnenje staršev o pomenu plavanja otrok, je bila zastavljena z namenom pridobiti mnenje staršev o pomenu plavanja otrok in ugotoviti razloge staršev za vključevanje otrok v trening plavanja. Cilj diplomskega dela je, na teoretičnem nivoju, pojasniti vpliv plavanja na otrokov celotni razvoj, preveriti, ali se razlikuje mnenje o gibanju in športu otrok med starši, ki so vključili otroke v trening plavanja in starši, katerih otroci ne trenirajo plavanja. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljen pomen plavanja za otrokov telesni in gibalni razvoj in možnost plavanja za otroke. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in interpretacija rezultatov izvedene anonimne ankete. Podatke smo zbrali s kvantitativno tehniko. Uporabili smo neslučajnostni vzorec konkretne populacije staršev otrok, starih od 4 do 7 let, ki trenirajo plavanje, in staršev otrok, ki ne trenirajo plavanja. Pridobljene podatke smo obdelali s t-testom za neodvisne vzorce, hi kvadrat testom in metodo frekvenčne distribucije. Ugotovili smo, da v mnenju o gibanju in športu otrok med starši, ki so vključili svoje otroke v trening plavanja, in starši, katerih otroci ne trenirajo plavanja, ne obstaja statistično značilna razlika. Prav tako je raziskava pokazala, da znanje plavanja staršev vpliva na vključevanje otrok v trening plavanja. Najpomembnejši razlog staršev za vključitev otrok v trening plavanja je pozitiven vpliv na razvoj gibalnih sposobnosti njihovih otrok. Velika večina staršev otrok, ki ne trenirajo plavanja, bi otroke vključila v trening plavanja, če bi imeli to možnost.
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolski otrok, plavanje, mnenja staršev o plavanju, razlogi staršev za vključitev v športne dejavnosti, šport.
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 336; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

8.
Vpliv staršev na celostni razvoj dojenčka
Zala Peretin, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen in poslanstvo staršev je, da otroku omogočijo zdravo, varno in brezskrbno otroštvo, kar pa je še posebej zahtevno v prvem letu življenja, ko je dojenček najmanj samostojen, a hkrati najbolj pogumen in željan raziskovati okolje, v katerem živi. Tako starši vsakodnevno, zavedno in nezavedno, vplivajo na celostni razvoj svojih dojenčkov. V diplomskem delu smo raziskovali, kakšen je vpliv staršev na posamezna področja dojenčkovega razvoja, in sicer gibalnega, socio-emocionalnega ter kognitivnega in govornega. V teoretičnem delu smo raziskali in zapisali že preučena teoretična in empirična dognanja glede delovanja družin in vpliva staršev na specifična področja dojenčkovega razvoja, v empiričnem delu pa smo nato vpliv staršev na dojenčke tudi sami raziskali s pomočjo polstrukturiranega intervjuja.
Ključne besede: vpliv staršev, dojenček, gibalni razvoj, socio-emocionalni razvoj, kognitivni in govorni razvoj
Objavljeno: 02.12.2020; Ogledov: 297; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

9.
Povezanost gibalne ustvarjalnosti in gibalne kompetentnosti predšolskih otrok
Nina Lukman, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili teoretični vidik ustvarjalnosti, gibalne ustvarjalnosti, dimenzije ustvarjalnosti, gibalne kompetentnosti ter gibalna znanja. Želeli smo ugotoviti, ali obstaja povezanost med gibalno ustvarjalnostjo in gibalno kompetentnostjo predšolskih otrok, ali obstajajo razlike v gibalni kompetentnosti in ustvarjalnosti med dečki in deklicami ter kakšno vlogo imajo lokomotorne in manipulativne spretnosti pri kompetentnosti in ustvarjalnosti. V raziskavi smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Podatke smo zbrali na kvantitativen način, s pomočjo opazovanja in z ocenjevalnimi lestvicami. S pomočjo Testa motorične kreativnosti (Motor creativity test) (Bertsch, 1983), ki vsebuje elemente fleksibilnosti, fluentnosti in originalnosti, smo ocenjevali gibalno ustvarjalnost otrok. S pomočjo Testa motoričnega razvoja (Test of Gross Motor Development-TGMD-2) (Ulrich, 2000) smo ocenjevali gibalno kompetentnost otrok. V vzorec je bilo vključenih 39 otrok, starih šest let, iz vrtca Studenci Maribor – enota Limbuš in vrtca Ruše. Ocenjevali smo v prostorih vrtcev in v telovadnici. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da ni povezanosti med gibalno ustvarjalnostjo in gibalno kompetentnostjo. Prav tako med dečki in deklicami ni razlik v gibalni ustvarjalnosti, prav tako tudi ne v gibalni kompetentnosti. Tudi v ustvarjalnosti med manipulativnimi in lokomotornimi spretnostmi med spoloma ni razlik. Vendar pa so bili otroci kompetentnejši v lokomotornih kot manipulativnih spretnostih.
Ključne besede: predšolski otroci, gibalna znanja, gibalni razvoj, lokomotorne spretnosti, manipulativne spretnosti
Objavljeno: 10.08.2020; Ogledov: 327; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

10.
Motorična kreativnost predšolskih otrok
Melita Rom, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Motorična kreativnost predšolskih otrok smo v teoretičnem delu opisali motorični razvoj otroka, motorično nadarjenost otrok, kreativnost v gibanju in njeno merjenje ter Torranceov test. Za potrebe pridobivanja podatkov v empiričnem delu je bila v mesecu januarju in februarju 2019 izvedena raziskava v mestnem in podeželskem vrtcu s pomočjo Torranceovega testa. Glavni namen raziskave je bil podrobneje raziskati motorično kreativnost predšolskih otrok. S pomočjo teorije in Torranceovega testa smo sledili glavnemu cilju, in sicer odkrivanju števila motorično nadarjenih otrok glede na kraj vrtca. V raziskavi smo zajeli neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije, uporabili pa smo kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Sodelovalo je 69 otrok, starih od 5 do 6 let, iz dveh vrtcev. Podatke smo zbirali s pomočjo kvantitativne tehnike. Merski instrument je bil Torranceov test kreativnega mišljenja, kjer smo pri štirih gibalnih nalogah vrednotili fluentnost, originalnost in fleksibilnost. Gibalne naloge so obsegale vodenje žoge od točke A do točke B, metanje žogic v posodo, gibanja s kolebnico in obročem. Na podlagi t-testa za neodvisne vzorce je bilo ugotovljeno, da ne obstaja statistično značilna razlika med številom motorično nadarjenih otrok v mestnem in podeželskem vrtcu. Prav tako ni bilo zaznane očitne razlike v deležu motorično nadarjenih otrok glede na spol.
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolski otrok, motorična kreativnost, nadarjen otrok, Torranceov test
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 726; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici