1. Gibalna aktivnost predšolskih otrok in njihovih staršev v mestnem okolju : diplomsko deloAndrej Farazin, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen pomen gibalne/športne aktivnosti v predšolskem obdobju, pri čemer je sprva predstavljen gibalni razvoj otroka, faze in dejavniki razvoja. Zanimal nas je vpliv družine na gibalne aktivnosti otrok ter sama gibalna dejavnost staršev. Predstavljene so tudi smernice s priporočili za gibalno aktivnost otrok in odraslost. Preučevali smo povezanost časa, ki ga otroci preživijo za zasloni s gibalnimi dejavnostmi.
Diplomsko delo je raziskovalnega tipa. V raziskavi smo preverili tri zastavljene hipoteze, raziskavo pa smo izvedli s pomočjo anonimnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši predšolskih otrok (3-6 let). Ugotovitve raziskave so prikazane v grafih, ki jih spremljajo razlage.
Ugotavljali smo, da so predšolski otroci redno gibalno aktivni na prostem, večina jih ni vključenih v organizirano vadbo, tisti ki pa so, pa obiskujejo predvsem splošno telovadbo. Otroci v povprečju dosegajo priporočeno količino dnevnih gibalnih aktivnosti. Starši so v prostem času po večini vključeni tako v zmerno, predvsem pa visoko intenzivne gibalne dejavnosti, pri čemer pa se na našem vzorcu ne potrdi povezanost med pogostostjo gibalnih/športnih aktivnosti staršev in otrok. Ugotavljamo, da se starši pri otrocih večinoma držijo smernic glede zaslonskega časa, hkrati pa se ne potrdi povezanost zaslonskega časa in gibalno aktivnostjo otrok.
Na podlagi rezultatov smo vse tri hipoteze zavrnili.
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolski otroci, gibalna/športna aktivnost, družina, čas za zasloni, mestno okolje
Objavljeno v DKUM: 08.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (785,76 KB) |
2. Spremljanje razvoja fine motorike otrok v starosti od 3 do 6 let : diplomsko deloLucija Čander, 2024, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti in spremljati razvoj fine motorike otrok starih tri do šest let in preveriti, ali kinetični pesek vpliva na razvoj fine motorike. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj otrok, pojasnjena groba in fina motorika ter uporaba kinetičnega peska v vrtcu. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati štirimesečne raziskave, v katero je bil vključen neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije 49 otrok starih od 38 do 70 mesecev, iz treh enot vrtca pri OŠ Videm. Uporabljena je bila kvantitativna tehnika zbiranja podatkov z merskim instrumentom treh nalog testa MOT 4-6 (točkovanje/tapkanje, ujem palice in zbiranje vžigalic) ter testom sestavljanja votlih kock. Za obdelavo podatkov so bili uporabljeni t-test za odvisne vzorce, t-test za neodvisne vzorce in Pearsonov koeficient korelacije. Na osnovi obdelanih podatkov je bilo ugotovljeno, da kinetični pesek pozitivno vpliva na razvoj fine motorike, saj so otroci eksperimentalne skupine na finalnem testiranju dosegli boljše rezultate kot otroci kontrolne skupine, razlika je statistično značilna (p < 0,05). Pri eksperimentalni skupini je med rezultati testov na inicialnem in na finalnem testiranju nastala visoka/močna pozitivna povezanost (r = 0,701), povezanost je statistično značilna (p < 0,001).
Ključne besede: predšolski otroci, gibalni razvoj, fina motorika, kinetični pesek, MOT 4-6.
Objavljeno v DKUM: 12.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 79
Celotno besedilo (2,09 MB) |
3. Digitalna tehnologija in gibalni razvoj otroka v predšolskem obdobjuJanja Ramšak, 2024, diplomsko delo Opis: Gibalni razvoj je ključen za celostni razvoj otrok in razvijanje njihovih gibalnih spretnosti. Le-te niso pomembne le za fizično zdravje, temveč tudi za druge aspekte otrokovega razvoja. Vendar živimo v svetu, kjer digitalni tehnologiji skorajda ne moremo ubežati. Digitalna tehnologija prinaša tako prednosti kot slabosti, ki pa vplivajo na otrokov razvoj. Namen našega diplomskega dela z naslovom Digitalna tehnologija in gibalni razvoj otrok v predšolskem obdobju, je bil raziskati, ali obstaja povezava med uporabo digitalne tehnologije in gibalnim razvojem otrok. V teoretičnem delu so opisani gibalni razvoj in digitalna tehnologija ter njeni potenicalni vplivi na gibalni razvoj. V empiričnem delu smo z merskim postopkom TGMD-3 ocenili gibalne spretnosti 30-ih otrok, starih 4-6 let. Postopek je razdeljen na dva sklopa nalog, in sicer lokomotorne spretnosti in spretnosti z žogo. Otroke smo ocenili dvakrat, seštevek ocen pa nam je povedal rezultat vsake od dveh skupin gibalnih nalog. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo merskega postopka TGMD-3 za neodvisne vzorce ugotovili, da večja izpostavljenost digitalni tehnologiji pri predšolskih otrocih negativno vpliva na ocenjene gibalne spretnosti.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, digitalna tehnologija, merski postopek TGMD-3
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 636; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,35 MB) |
4. Doseganje mejnikov gibalnega razvoja otrok v povezavi z obiskovanjem dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti v starosti 6–8 let : diplomsko deloTina Zver, 2024, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Doseganje mejnikov gibalnega razvoja otrok v povezavi z obiskovanjem dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti v starosti 6–8 let je bil preveriti, kdaj so otroci dosegli šest ključnih gibalnih mejnikov v razvoju motorike. Empirična raziskava je zajemala neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije 63 staršev otrok, starih 6–8 let. Podatke smo zbirali s kvantitativno tehniko, uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo. V sklopu analize podatkov smo izvedli t-test in multivariatno analizo ANOVA. S pomočjo anketnega vprašalnika smo v povezavi z zastavljenimi cilji ugotovili, pri kateri starosti so otroci dosegli gibalne mejnike. Podrobneje smo raziskali, ali obstajajo razlike pri doseganju gibalnih mejnikov med spoloma, med otroki z različnim številom sorojencev in ali obstaja povezava med hitrostjo doseganja mejnikov in pogostostjo obiskovanja dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti. Za naš vzorec testirancev se je izkazalo, da ima spol vpliv na hitrost doseganja gibalnih mejnikov. Raziskava je pokazala, da število sorojencev ne vpliva na hitrost doseganja gibalnih mejnikov. Ugotovili smo tudi, da hitrost doseganja gibalnih mejnikov ne vpliva na obiskovanje dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti in na pogostost njihovega obiskovanja.
Ključne besede: gibalni razvoj, mejniki gibalnega razvoja, dodatne gibalne/športne dejavnosti, spol, sorojenci
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 55; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,12 MB) |
5. Mejniki gibalnega razvoja otrok starih od 2 do 3 leta : diplomsko deloTeja Flakus, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Mejniki gibalnega razvoja otrok starih od 2 do 3 leta obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili pomen gibanja za otroke, gibalni razvoj, mejnike gibalnega razvoja, koncept gozdnega vrtca ter denverski razvojni presejalni test. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja in neslučajnostni vzorec iz populacije otrok, starih od 2 do 3 leta, iz Vrtca Otona Župančiča Maribor, ki ni vključen v Mrežo gozdnih vrtcev Slovenije, in Vrtca Ravne na Koroškem, ki je vključen v Mrežo gozdnih vrtcev Slovenije. Podatke smo zbirali s kvantitativno metodo, pri čemer smo uporabili denverski razvojni presejalni test za ugotavljanje gibalnih mejnikov otrok. Rezultati so pokazali, da so otroci iz vrtcev, ki so vključeni v Mrežo gozdnih vrtcev Slovenije, dosegali boljše rezultate in hitreje dosegali gibalne mejnike kot otroci iz vrtcev, ki niso vključeni v Mrežo gozdnih vrtcev. Dejavnosti v naravnem okolju so pozitivno vplivale na razvoj grobe in fine motorike otrok. Pričujoče diplomsko delo prispeva k razumevanju vpliva naravnega okolja na gibalni razvoj otrok in podaja priporočila za vključevanje večjega števila aktivnosti na prostem v predšolske programe, kar pomembno vpliva na celostni razvoj in dobro počutje otrok. Prav tako izpostavlja pomen zgodnjega vključevanja otrok v naravne dejavnosti, kar spodbuja njihov celostni razvoj in pozitivno vpliva na njihovo zdravje.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, gibalni mejniki, Mreža gozdnih vrtcev Slovenije, denverski razvojni presejalni test
Objavljeno v DKUM: 05.08.2024; Ogledov: 92; Prenosov: 77
Celotno besedilo (536,79 KB) |
6. Temeljni gibalni vzorci predšolskih otrok v drugem starostnem obdobju : diplomsko deloKlara Časar, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili razvoj temeljnih gibalnih vzorcev predšolskih otrok v drugem starostnem obdobju. V teoretičnem delu smo raziskali temeljne gibalne vzorce ter njihov pomen za otroka, naravne oblike gibanj, grobo in fino motoriko otroka ter gibalni razvoj predšolskih otrok drugega starostnega obdobja. Prav tako smo primerjali temeljne gibalne vzorce med otroki in predstavili, kakšen vpliv ima gibalno/športna dejavnost na zdravje otroka ter kako okolje vpliva na otrokovo gibalno/športno dejavnost. V empiričnem delu smo ugotavljali razlike v temeljnih gibalnih vzorcih med različno starimi otroki, med spoloma ter med različno hranjenimi otroki. Raziskava je temeljila na vzorcu 154 otrok iz različnih vrtcev, starih od 3 do 6 let, ki so se razlikovali glede na starost, spol ter hranjenost. Ugotovili smo, da se med različno starimi otroki pojavljajo statistično značilne razlike v gibalnih nalogah, med tem ko med dečki in deklicami pri izvedbi večine gibalnih nalog ni bilo statistično značilnih razlik. Prav tako ni bilo statistično značilnih razlik pri gibalnih nalogah med različno hranjenimi otroki. Ugotovili smo, da je otroku treba v zgodnjem otroštvu zagotoviti čim več učenja, ki pozitivno vpliva na njegov nadaljnji razvoj, mu nuditi spodbude in mu zastavljali ustrezne izzive ter naloge ter tako pozitivno vplivati na njegov gibalni razvoj. Otroka moramo prav tako navajati na zdravo prehrano, saj je tudi ta ključnega pomena za njegov razvoj.
Ključne besede: temeljni gibalni vzorci, predšolski otroci, gibalni razvoj, gibalno/športna dejavnost, naravne oblike gibanja
Objavljeno v DKUM: 02.02.2024; Ogledov: 497; Prenosov: 112
Celotno besedilo (436,36 KB) |
7. Pomen gibanja v naravi za gibalni razvoj predšolskega otroka : diplomsko deloTeja Mulec, 2023, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu z naslovom Pomen gibanja v naravi za gibalni razvoj predšolskega otroka je bil namen raziskati, kako gibanje v naravi vpliva na gibalni razvoj otroka. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni pomen gibanja za otroka, gibalni razvoj otroka na splošno in v drugem starostnem obdobju, dejavniki, ki vplivajo na otrokov gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, gibanje v naravi in gibalne dejavnosti v naravi v zimskem in poletnem letnem času. Izvedena je bila empirična raziskava, v kateri je sodelovalo 68 staršev otrok, starih 5-6 let. Pri zbiranju podatkov je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Podatki so bili zbrani s pomočjo kvantitativne tehnike. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da imajo starši pozitivno mnenje o pomenu in vplivu gibalnih/športnih aktivnosti v naravi na gibalni razvoj otrok.
Ključne besede: gibanje, narava, gibalni razvoj, predšolski otrok, gibalne sposobnosti, gibalne dejavnosti v naravi
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 617; Prenosov: 246
Celotno besedilo (1,94 MB) |
8. Primerjava dveh merskih postopkov za spremljanje razvoja gibalnih kompetenc v zgodnjem otroštvu : diplomsko deloZala Rezar, 2023, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu smo predstavili otrokov gibalni razvoj, gibalne spretnosti, gibalno kompetentnost in dosedanje raziskave na področju merjenja gibalnega razvoja. V naslednjem delu smo podrobno opisali merski postopek oz. baterijo MOBAK-KG (Basic motor competencies in kindergarten), preko katere smo pridobivali podatke o gibalnem stanju otrok. Naloge, ki so se ocenjevale po merskem postopku MOBAK-KG, smo izvedli v vrtcu. Pridobljene rezultate pa smo kasneje primerjali z že dobljenimi rezultati merskega postopka TGMD-3. Rezultate smo urejali in primerjali v programu SPSS, v katerem smo pridobili podatke in jih analizirali. Glavni cilj diplomske naloge je bil primerjati zgoraj omenjena postopka, kakšne so njune statistične značilne pozitivne povezanosti in razlike med lokomotornimi in manipulativnimi spretnostmi. Ugotovili smo, da med merskima postopkoma MOBAK-KG in TGMD-3 v lokomotornih in manipulativnih spretnostih ni statistično pozitivne povezave. Obstajajo pa povezave med posameznimi lokomotornimi nalogami, kot so hoja po gredi in poskakovanje, preval naprej in poskakovanje, poskakovanje in tek, med obema tekoma, hopsanje in skok v daljino ter hopsanje in prisunski poskoki v stran. Povezave med posameznimi manipulativnimi nalogami pa so med udarcem s kijem in udarcem z loparjem, udarcem z loparjem in vodenjem žoge, vodenjem in lovljenjem žoge, brcanjem žoge in metom žoge od zgoraj, metom žoge od spodaj in vodenjem žoge, ciljanjem tarče z žogico in lovljenjem žoge ter vodenjem žoge z roko in vodenjem žoge z nogo. Ugotovili smo še, da so statistično značilne razlike med lokomotornimi in manipulativnimi nalogami.
Ključne besede: predšolski otroci, gibanje, gibalni razvoj, gibalna kompetenca, merski postopki, MOBAK-KG, TGMD-3
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 522; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,78 MB) |
9. Odnos otrok in adolescentov do izvajanja športnovzgojnega kartona v osnovni šoli : magistrsko deloUrša Kralj, 2023, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, kakšen odnos imajo dekleta in fantje drugega in tretjega vzgojno izobraževalnega obdobja do izvajanja športnovzgojnega kartona v osnovni šoli. Prav tako nas je zanimalo, ali odnos učitelja vpliva na odnos učencev. V raziskavo smo vključili 162 učencev, starih med 9 in 15 let, dveh osnovnih šol zgornje Savinjske doline. Vzorec je temeljil na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev. Uporabili smo deskriptivno metodo in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultate smo obdelali s programom SPSS. Rezultate ŠVK smo standardizirali in jih pretvorili v vrednosti ter nato na tej osnovi merjence razdelili po kategorijah: gibalno podpovprečni, gibalno povprečni in gibalno nadpovprečni. Za ugotavljanje razlik v odnosu do izvajanja športnovzgojnega kartona med skupinami smo uporabili enosmerno analizo variance ANOVA. Razlike smo natančneje opredelili s Scheffe post-hoc preizkusom. Rezultati kažejo, da ne obstaja statistično značilna razlika v odnosu otrok do izvajanja športnovzgojnega kartona med različno gibalno učinkovitimi skupinami. Prav tako ne obstaja statistično značilna razlika pri preverjanju vpliva učitelja na odnos učencev do testiranja. Statistično značilno razliko pri rezultatih smo zaznali zgolj pri nevednosti učencev o posameznih meritvah pri testih športnovzgojnega kartona. Ugotovili smo, da rezultati ŠVK niso povezani s pozitivnim oziroma negativnim odnosom do izvajanja ŠVK. Prav tako smo ugotovili, da odnos učiteljev do ŠVK ni pomemben dejavnik učenčevega odnosa do športnovzgojnega kartona.
Ključne besede: odnos, športnovzgojni karton ali SLOfit, testiranje, gibalni razvoj
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 569; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,43 MB) |
10. Motorične kompetence 4-6 let starih otrok v programu vrtca montessori : diplomsko deloZala Šešerko, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom »Motorične kompetence 4-6 let starih otrok v programu vrtca montessori« je v teoretičnem delu naloge predstavljen gibalni razvoj predšolskega otroka, njegove faze, stopnje ter dejavniki, gibalne sposobnosti in motorične kompetence predšolskih otrok. Predstavljen je tudi vrtec Marie Montessori, pedagogika montessori in področje gibanja v pedagogiki montessori. V empiričnem delu je bilo na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije otrok vrtca Hiša otrok – vrtec Montessori v Mariboru z baterijo testov MOT 4-6 ugotovljeno, da imajo najboljšo motorično kompetenco otroci v starosti med 4 leti in 6 meseci ter 4 leti in 11 meseci – razlika med starostnimi skupinami je statistično značilna razlika (p<0,05). Ugotovljeno je bilo tudi, da imajo boljšo motorično kompetenco dečki – razlika med spoloma ni statistično značilna (p>0,05).
Ključne besede: Motorična kompetenca, gibalni razvoj, predšolski otrok, pedagogika montessori, motorični test MOT 4-6.
Objavljeno v DKUM: 24.08.2023; Ogledov: 564; Prenosov: 140
Celotno besedilo (894,45 KB) |
