| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 115
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZLIKA V MOTORIČNIH SPOSOBNOSTIH OTROK PRVEGA RAZREDA OSNOVNE ŠOLE, KI SO OBISKOVALI VRTEC IN OTROK, KI VRTCA NISO OBISKOVALI
Karin Lah, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na podlagi rezultatov testiranja motoričnih sposobnosti želeli ugotoviti, ali obstajajo razlike v motoričnih sposobnostih med otroki, ki so obiskovali vrtec, in otroki, ki vrtca niso obiskovali. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj otroka ter vpliv staršev, okolja in vrtca na razvoj motoričnih sposobnosti. Za pridobivanje rezultatov smo uporabili osem motoričnih testov, s katerimi smo ugotavljali razvitost sposobnosti ravnotežja, koordinacije, eksplozivne moči in vzdržljivostne moči. Na podlagi dobljeni rezultatov ugotavljamo, da med dečki in deklicami ni bistvenih razlik v motoričnih sposobnostih. Ugotavljamo tudi, da imajo otroci prvih razredov osnovne šole, ki so obiskovali vrtec, boljše razvito ravnotežje. V ostalih izmerjenih motoričnih sposobnostih nismo zaznali bistvene razlike med otroki, ki so obiskovali vrtec in otroki, ki vrtca niso obiskovali.
Ključne besede: gibalni razvoj, motorične sposobnosti, predšolski otrok, gibalnošportne dejavnosti, motorični testi.
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 2913; Prenosov: 637
.pdf Celotno besedilo (451,78 KB)

2.
GIBALNA AKTIVNOST OTROK GLEDE NA BIVALNO OKOLJE
Urška Obrovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalni aktivnosti otrok med Podravsko, Osrednjeslovensko in Obalno-kraško regijo Slovenije. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 655 otrok, od tega je bilo 324 deklic in 331 dečkov. Otroci so v času anketiranja obiskovali vrtec, prvi, drugi, tretji, četrti, peti in šesti razred osnovnih šol v Obalno-kraški, Podravski in Osrednjeslovenski regiji. Gibalno aktivnost otrok so ocenjevali starši na podlagi anonimnega vprašalnika v sklopu raziskave "Otrok med vplivi sodobnega življenjskega sloga". Razlike v gibalni aktivnosti otrok med zgoraj omenjenimi regijami smo izračunali z analizo variance (ANOVA), statistično značilnost razlik pa smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05. Slednje smo natančneje opredelili s Post-Hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati kažejo, da v gibalni aktivnosti otrok med Obalno-kraško, Podravsko in Osrednjeslovensko regijo ni statistično pomembnih razlik. Prav tako ni statistično pomembnih razlik med deklicami iz Obalno-kraške, Podravske in Osrednjeslovenske regije, obstajajo pa te med dečki.
Ključne besede: Gibalni razvoj, telesni razvoj, bivalno okolje, gibalna aktivnost, vrtec, prvo in drugo triletje.
Objavljeno: 07.07.2009; Ogledov: 2818; Prenosov: 873
.pdf Celotno besedilo (893,81 KB)

3.
RAZVOJ GIBALNIH SPOSOBNOSTI OTROK V OBDOBJU ENEGA LETA
Stanka Lebar, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalni učinkovitosti otrok, starih od 5 do 10 let, v obdobju enega leta, in ali se dečki in deklice, stari od 5 do 10 let, v gibalni učinkovitosti med seboj statistično razlikujejo. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 243 otrok, od tega je bilo 120 deklic in 123 dečkov. Otroci so v času opravljanja meritev obiskovali prvi, drugi, tretji, četrti in peti razred OŠ Pesnica, OŠ bratov Polančičev Maribor, OŠ Destrnik in vrtec Destrnik. Gibalno učinkovitost smo merili z za ta namen pripravljenimi testi, vsak posamezni test je meril drugo gibalno sposobnost. Zbrani podatki so bili obdelani z računalniškim programom SPSS Statistic 17.0 za Windows. Razlike v gibalni učinkovitosti otrok iz zgoraj omenjenih šol smo izračunali z analizo variance T-test za odvisne vzorce (razlike v obdobju enega leta) in T-test za neodvisne vzorce (razlike med dečki in deklicami). Rezultati kažejo, da so razlike v gibalni učinkovitosti otrok, starih od 5 do 10 let, v obdobju enega leta statistično značilne. Med dečki in deklicami pa v tem starostnem obdobju pri nekaterih gibalnih sposobnostih prihaja do statistično značilnih razlik (v eksplozivni moči — skok v daljino, pri hitrosti enostavnih gibov — plosk ter pri teku na 300 m — vzdržljivost), pri nekaterih pa spet ne (pri ravnotežju — flamingo, pri vizualno-gibalni koordinaciji — kocke ter pri koordinaciji gibanja celega telesa — obroči). Iz rezultatov lahko torej povzamemo, da se gibalne sposobnosti otrok, starih od 5 do 10 let, v obdobju enega leta spremenijo, pri nekaterih gibalnih sposobnostih se pojavijo med spoloma razlike, pri nekaterih pa je razvoj le-teh med spoloma enak oz. zelo podoben.
Ključne besede: gibalni razvoj, telesni razvoj, gibalna učinkovitost, delitev gibalnih sposobnosti, merjenje gibalnih sposobnosti, razvoj gibalnih sposobnosti.
Objavljeno: 06.10.2009; Ogledov: 3460; Prenosov: 572
.pdf Celotno besedilo (731,76 KB)

4.
PRIMERJAVA GIBALNE DEJAVNOSTI IN INDEKSA TELESNE MASE PODEŽELSKIH IN MESTNIH OTROK
Jasna Zajšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalni dejavnosti podeželskih in mestnih otrok glede na indeks telesne mase. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 630 otrok, starih od 9 do 11 let. V raziskavo so bili zajeti podeželski otroci, ki so v tem času obiskovali OŠ Cirkulane — Zavrč, OŠ Markovci, OŠ Laporje, OŠ Šmarje pri Jelšah in mestni otroci, ki so v tem času obiskovali OŠ Franc Rozman Stane in OŠ Tone Čufar. Gibalno dejavnost otrok smo ugotavljali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnjevali otroci sami. Na osnovi indeksa telesne mase so bili otroci razdeljeni v skupino z normalno telesno težo, skupino s prekomerno telesno težo in skupino z debelostjo. Razlike v gibalni dejavnosti med podeželskimi in mestnimi otroki smo ugotavljali s pomočjo T-testa, razlike v gibalni dejavnosti glede na indeks telesne mase pa smo ugotavljali z analizo variance (ANOVA). Statistično značilne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05. Rezultati kažejo, da v gibalni dejavnosti podeželskih in mestnih otrok ni statistično pomembnih razlik. Statistično pomembnih razlik tudi ne opazimo v gibalni dejavnost otrok glede na indeks telesne mase. Prav tako pa ne opazimo statistično pomembnih razlik v gibalni dejavnosti mestnih in podeželskih otrok glede na indeks telesne mase. Iz dobljenih rezultatov lahko povzamemo, da indeks telesne mase in bivalno okolje (podeželje ali mesto) ne vplivata na gibalno dejavnost otrok.
Ključne besede: gibalni razvoj, telesni razvoj, gibalna dejavnost, indeks telesne mase, bivalno okolje
Objavljeno: 15.04.2010; Ogledov: 2442; Prenosov: 392
.pdf Celotno besedilo (627,13 KB)

5.
POVEZANOST GIBALNE UČINKOVITOSTI IN GIBALNE DEJAVNOSTI DEČKOV V DRUGEM TRILETJU
Andreja Zupanič, 2010, diplomsko delo

Opis: Temeljni namen raziskave je bil ugotoviti, ali med skupinami različno gibalnih dejavnih dečkov obstajajo razlike v gibalni učinkovitosti in kakšne so te razlike. Raziskovalni vzorec je štel 221 dečkov, ki so obiskovali četrti, peti in šesti razred sedmih severovzhodnih slovenskih osnovnih šol. Za ugotavljanje gibalne dejavnosti smo uporabili posebej pripravljen anketni vprašalnik, s katerim smo dobili podatke o količini gibalne dejavnosti dečkov. Na osnovi dobljenih podatkov so bili dečki razdeljeni v skupino nizko, skupino srednje in skupino zelo gibalno dejavnih dečkov. Za oceno gibalnih sposobnosti smo izbrali sedem testov, ki merijo koordinacijo gibanja celega telesa, eksplozivno in repetitivno moč, ravnotežje, gibljivost, hitrost enostavnih gibov in vzdržljivost. Razlike v gibalni učinkovitosti med skupinami različno gibalno dejavnih dečkov smo izračunali z analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistično značilnost razlik na ravni tveganja p≤0.05. Razlike smo natančneje opredelili s Post-Hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati kažejo, da obstajajo med skupinami nizko, srednje in zelo gibalno dejavnih dečkov statistično pomembne razlike v treh od sedmih testov za merjenje gibalne učinkovitosti. Pri testih, ki merita eksplozivno in repetitivno moč, nastajajo razlike med skupinama srednje in zelo gibalno dejavnih dečkov, medtem ko se pri testu, ki meri vzdržljivost, pojavljajo razlike med skupinama nizko in zelo gibalno dejavnih dečkov. Med gibalno učinkovitostjo in gibalno dejavnostjo obstaja pozitivna povezava, vendar le v nekaterih gibalnih sposobnostih.
Ključne besede: gibalni razvoj, športna dejavnost, gibalne sposobnosti, motorične sposobnosti, drugo triletje
Objavljeno: 05.05.2010; Ogledov: 2200; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

6.
VLOGA STARŠEV PRI RAZVIJANJU GIBALNIH SPOSOBNOSTI OTROK
Nina Mak, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga staršev pri razvijanju gibalnih sposobnosti otrok smo želeli z rezultati ankete ugotoviti, kako pogosto so starši športno aktivni skupaj z otrokom, katere športne dejavnosti so najpogostejše, ki jih starši izvajajo pri športnih aktivnostih skupaj z otrokom, kaj onemogoča staršem, da bi se redno športno udejstvovali skupaj z njim, koliko otrok je vključenih v organizirano športno vadbo in ali se starši zavedajo pomembnosti gibalno/športne dejavnosti pri otrokovem razvoju na drugih področjih. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj in sposobnosti, telesne značilnosti in razvoj otrok, pomen gibalnih dejavnosti za celostni razvoj otroka ter pomen družinskega okolja za motorični razvoj otroka. V empiričnem delu smo s pomočjo anonimnih anketnih vprašalnikov ugotovili, da se starši, ne glede na starost in izobrazbo, zavedajo pomembnosti gibalno/športne aktivnosti za otroka; veliko staršev, ki živijo na vasi, je večkrat na teden gibalno/športno aktivnih skupaj z otrokom; zelo malo otrok je vpisanih v organizirano obliko športne vadbe, kar pa glede na vaško okolje ni presenetljivo; igre z žogo so najpogostejša dejavnost, ki se je poslužujejo starši skupaj z otrokom; matere pa so večinoma bolj gibalno/športno aktivne skupaj z otroki kot njihovi očetje.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, telesne značilnosti, telesni razvoj, gibalno/športna aktivnost, predšolski otrok, starši
Objavljeno: 05.05.2010; Ogledov: 2740; Prenosov: 667
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

7.
VLOGA VZGOJITELJA PRI GIBALNEM RAZVOJU OTROKA
Mihaela Turk, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga vzgojitelja pri gibalnem razvoju otroka smo z rezultati ankete želeli ugotoviti, koliko so vzgojiteljice športno aktivne in kako vplivajo na gibalni razvoj otrok. V teoretičnem delu so predstavljene kompetence vzgojitelja v vrtcu, mesto vzgojitelja predšolskih otrok v Kurikulumu za vrtce in vplive na gibalni razvoj otroka ter vlogo vzgojitelja v različnih gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu je bil za pridobivanje podatkov uporabljen anketni vprašalnik, ki je bil razdeljen vzgojiteljicam. Na podlagi dobljenih rezultatov je bilo ugotovljeno, da so vzgojiteljice, ki so aktivne v prostem času, aktivnejše tudi v vrtcu skupaj z otroki. Večina vzgojiteljic je gibalno/športno aktivnih večkrat na teden; starejše vzgojiteljice se gibljejo na prostem, v naravi in to v vsakem vremenu. Večina vzgojiteljic izvaja gibalne dejavnosti skupaj z otroki, pri tem pa v večini uporabljajo športno opremo.
Ključne besede: gibalni razvoj, vzgojitelj, športne dejavnosti v vrtcu
Objavljeno: 05.07.2010; Ogledov: 2999; Prenosov: 480
.pdf Celotno besedilo (568,83 KB)

8.
ŠPORTNA AKTIVNOST IN PREHRAMBENE NAVADE PREDŠOLSKIH OTROK V SEVNIŠKIH VRTCIH
Katja Traven, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Športna aktivnost in prehrambene navade predšolskih otrok v sevniških vrtcih je razvidno, kakšna je povezanost športne aktivnosti in prehrambenih navad predšolskih otrok. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšne prehrambene navade imajo otroci, ki obiskujejo sevniški vrtec, kakšno vlogo imajo pri tem njihovi starši, kako pogosto so otroci, vključeni v sevniški vrtec, športno aktivni zunaj vrtca in katere so njihove aktivnosti. Teoretični del smo razdelili na dva dela, prehrano in motoriko. Pri prehrani je opisana zdrava prehrana, prehrana predšolskega otroka, organizacija prehrane v Vrtcu Ciciban Sevnica, pri motoriki pa gibalne sposobnosti otrok, gibalni razvoj, gibalne dejavnosti v kurikulumu za vrtce, vpliv prehrane na gibalni razvoj otroka in organizirane gibalno-športne dejavnosti za predšolske otroke v Sevnici. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave. V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo 50 staršev predšolskih otrok. V empiričnem delu so bile z deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja preverjene in ovrednotene zastavljene hipoteze. Iz rezultatov anketnega vprašalnika je razvidno, da se otroci, ki obiskujejo sevniški vrtec, zdravo prehranjujejo in da starši poznajo posledice nezdravega in nepravilnega prehranjevanja. Starši so z otrokom športno aktivni 2 — 3 krat na teden in da zelo malo otrok obiskuje organizirano športno vadbo. Na podlagi podatkov o teži in višini otrok ugotavljamo, da ima večina otrok normalno telesno težo glede na indeks telesne mase.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, zdrava prehrana, prehrana predšolskega otroka, gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, vpliv prehrane na gibalni razvoj, športne dejavnosti
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2810; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (781,90 KB)

9.
GIBALNA DEJAVNOST OTROK IN POČUTJE V ŠOLI
Andreja Pernek, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti povezanost gibalne dejavnosti otrok in počutja v šoli. V raziskavo je bilo vključenih 453 otrok, starih med 9 in 11 let. Izmed teh je bilo 220 dečkov in 233 deklic. Otroci so v tem času obiskovali četrti, peti in šesti razred OŠ Šmarje pri Jelšah, OŠ Franc Rozman Stane, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Markovci, OŠ Gustava Šiliha Laporje in OŠ Tone Čufar. Gibalno dejavnost otrok smo ugotavljali s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so odgovarjali otroci sami. Za ugotavljanje počutja otrok v šoli je bil uporabljen Kindov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children. Zbrani podatki so bili obdelani z računalniškim programom SPSS 19.00 za Windows. Rezultati kažejo, da sta gibalna dejavnost in počutje v šoli povezana, vendar le pri dečkih, medtem ko pri deklicah te povezave ni. Gibalna dejavnost ni povezana s počutjem v šoli v primeru, ko otrok ne delimo po spolu. Gibalna dejavnost ni povezana s počutjem deklic v šoli, je pa povezana s počutjem dečkov v šoli. Iz tega lahko povzamemo, da ni statistično značilnih razlik v povezavi gibalne dejavnosti in počutja v šoli skupin nizko gibalno, srednje gibalno ter zelo gibalno dejavnih otrok. Prav tako ni statistično značilnih razlik med različno gibalno dejavnimi deklicami. Prihaja pa do statistično značilnih razlik v počutju v šoli skupin nizko gibalno dejavnih, srednje gibalno dejavnih ter zelo gibalno dejavnih dečkov. Dečki, ki so zelo gibalno dejavni, se v šoli boljše počutijo kot njihovi manj gibalno dejavni vrstniki, prav tako lažje opravljajo šolske naloge. Rezultati so pokazali, da je spol otroka pomemben dejavnik pri povezanosti gibalne dejavnosti in počutja v šoli.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: gibalni razvoj, telesni razvoj, športna dejavnost, zdravje otrok
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2250; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (491,85 KB)

10.
ŠPORTNA DEJAVNOST OTROK IN ODNOSI Z VRSTNIKI
Miha Ribič, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati povezanost športne dejavnosti in odnosov z vrstniki otrok, starih od devet do enajst let. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 453 otrok drugega triletja, od tega je bilo 233 deklic in 220 dečkov. Otroci so obiskovali OŠ Franca Rozmana - Staneta, OŠ Toneta Čufarja, OŠ Gustava Šiliha (Laporje), OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Hajdina, OŠ Markovci in OŠ Šmarje pri Jelšah. Športno dejavnost otrok in odnose z vrstniki smo ugotavljali z anketnim vprašalnikom, ki so ga otroci sami izpolnili. Za ugotavljanje odnosov med vrstniki je bil uporabljen Kindlov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children. Na osnovi pridobljenih podatkov, ki so bili obdelani z računalniškim programom SPSS za programsko okolje Windows, smo otroke razdelili v skupino nizko (do 30 minut), skupino srednje (od 31 do 60 minut) in skupino zelo športno dejavnih (več kot 60 minut) otrok drugega triletja. Razlike v odnosih med vrstniki med skupinami različno športno dejavnih otrok smo ugotavljali z analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistično značilnost razlik na ravni tveganja p≤0,05. Natančno opredelitev rezultatov smo opredelili s Post-hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati kažejo, da so športna dejavnost otrok in odnosi med vrstniki povezani. Med skupinami nizko, srednje in zelo športno dejavnih otrok obstajajo statistično značilne razlike v odnosih med vrstniki. Spol je tisti faktor zaradi katerega ne prihaja do razlik med odnosi z vrstniki. Prav tako prihaja do statistično značilnih razlik med skupinami različno športno dejavnih otrok v času, ki ga namenijo igri s prijatelji. V priljubljenosti med vrstniki prihaja do statistično pomembnih razlik med otroki — dečki in deklicami drugega triletja —, ki so nizko športno dejavni, srednje športno dejavni in zelo športno dejavni. Otroci, ki so zelo športno dejavni, se več igrajo z vrstniki kot njihovi manj športno dejavni vrstniki, prav tako so med vrstniki bolj priljubljeni in imajo boljši in kvalitetnejši odnos z vrstniki.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: gibalna dejavnost, drugo triletje, gibalni razvoj, prijatelji.
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1878; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici