| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 97
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
LJUDSKE IGRE KOT SREDSTVO ZA RAZVIJANJE MOTORIČNIH SPOSOBNOSTI OTROK
Gabrijela Pori, 2009, diplomsko delo

Opis: Ljudske igre so preproste in lahko razumljive. Glavni namen iger ni samo tekma, temveč tudi dokazovanje zmogljivosti in uspešnosti. Čeprav so se ljudske igre skozi leta spreminjale je v njih še začutiti življenjske izkušnje človeštva in spoznanja, ki so se razvijala skozi spremembe načina življenja. V teh igrah je skritih veliko prvin športa, ki ga tako lahko približamo otrokom na njim prijeten način. Orodja oziroma rekviziti, ki so jih nekoč uporabljali v ljudskih igrah, so preprosti in vzeti iz vsakdanjega življenja oziroma dela. Prav zaradi tega so te igre primerne tudi v predšolski dobi. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, v kakšni meri so te igre zastopane v vrtcih, koliko in katere ljudske igre vzgojiteljice poznajo in uporabljajo pri svojem delu, kakšen je njihov namen vključevanja ljudskih iger v delo z otroci ter kako in koliko s pomočjo teh iger razvijajo motoriko predšolskih otrok. V teoretičnem delu je predstavljena zgodovina ljudskih iger ter pogoji, ki so potrebni za izvajanje ljudskih iger in možnosti razvijanja motoričnih sposobnosti s pomočjo ljudskih v vrtcih. Opisanih je tudi nekaj preprostih iger s poudarkom na razvijanju motoričnih sposobnosti predšolskih otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ankete, ki je bila izvedena na vzorcu 55 vzgojiteljev. Na osnovi rezultatov ankete ugotavljamo, da vzgojiteljice v vrtcih še vedno uporabljajo veliko ljudskih iger, tudi za razvoj motoričnih sposobnosti pri otrocih. Rezultati ankete so tudi pokazali, da imajo otroci najraje gibalno-športne dejavnosti.
Ključne besede: Predšolski otroci, vzgojiteljice, gibanje, ljudske igre, gibalne igre, motorične sposobnosti.
Objavljeno: 23.07.2009; Ogledov: 4953; Prenosov: 1126
.pdf Celotno besedilo (374,28 KB)

2.
VLOGA STARŠEV PRI RAZVIJANJU GIBALNIH SPOSOBNOSTI OTROK V MESTNEM OKOLJU
Ksenija Pompe, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga staršev pri razvijanju gibalnih sposobnosti otrok v mestnem okolju je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili telesni in gibalni razvoj otroka, motorično učenje, pridobivanje motoričnih izkušenj v predšolskem obdobju, vpliv in vlogo staršev ter vpliv okolja na razvijanje gibalnih sposobnosti in možnosti motoričnega razvoja otrok v mestnem okolju. V empiričnem delu smo zbrali ugotovitve raziskave, ki smo jih dobili s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 80 staršev mariborskega vrtca. Ugotavljali smo vpliv in vlogo staršev pri razvoju gibalnih sposobnosti otrok, pri tem pa smo upoštevali njihov spol, starost, izobrazbo, poklic in okolje, v katerem živijo. Skozi obdelavo podatkov smo prišli do naslednjih ugotovitev: mame se v večji meri ukvarjajo s športom skupaj z otrokom kot to počno očetje; starejši starši so manj aktivni skupaj z otrokom kot mlajši starši; najpogostejši vzrok za športno neaktivnost staršev in neaktivnost staršev skupaj z otrokom je pomanjkanje časa; mestni otroci so manj športno aktivni kot otroci iz podeželja; starši se v največji meri ukvarjajo s športom zaradi boljšega počutja; večina otrok ni vključena v organizirano športno vadbo.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, starši, šport
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 2259; Prenosov: 519
.pdf Celotno besedilo (532,59 KB)

3.
VPLIV OKOLJA PRI GIBALNEM RAZVOJU OTROKA
Nuša Ratej, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga okolja pri gibalnem razvoju otroka je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorične sposobnosti in morfološke značilnosti otrok, pomen gibalnih/športnih dejavnosti za celostni razvoj otroka, vlogo vzgojiteljev in staršev pri gibalnem razvoju ter vlogo kraja bivanja na gibalni razvoj otroka. V empiričnem delu smo za raziskovalni instrument uporabili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 67 staršev, na osnovi katerega smo prišli do naslednjih ugotovitev: med mestnimi in podeželskimi otroci ni bistvene razlike v pogostosti ukvarjanja s športom; mestni otroci so pogosteje vključeni v dodatne organizirane športne dejavnosti kot otroci iz podeželja; podeželski otroci imajo manj možnosti za dodatne športne dejavnosti; otroci so skupaj s starši najpogosteje aktivni v igrah z žogo ter v pohodništvu in planinarjenju; otroci v mestnem in podeželskem okolju so najpogosteje aktivni na prostem.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, telesne značilnosti, vloga vzgojiteljev, vloga staršev, okolje bivanja.
Objavljeno: 06.05.2010; Ogledov: 3401; Prenosov: 636
.pdf Celotno besedilo (412,68 KB)

4.
POVEZANOST GIBALNE UČINKOVITOSTI IN GIBALNE DEJAVNOSTI DEČKOV V DRUGEM TRILETJU
Andreja Zupanič, 2010, diplomsko delo

Opis: Temeljni namen raziskave je bil ugotoviti, ali med skupinami različno gibalnih dejavnih dečkov obstajajo razlike v gibalni učinkovitosti in kakšne so te razlike. Raziskovalni vzorec je štel 221 dečkov, ki so obiskovali četrti, peti in šesti razred sedmih severovzhodnih slovenskih osnovnih šol. Za ugotavljanje gibalne dejavnosti smo uporabili posebej pripravljen anketni vprašalnik, s katerim smo dobili podatke o količini gibalne dejavnosti dečkov. Na osnovi dobljenih podatkov so bili dečki razdeljeni v skupino nizko, skupino srednje in skupino zelo gibalno dejavnih dečkov. Za oceno gibalnih sposobnosti smo izbrali sedem testov, ki merijo koordinacijo gibanja celega telesa, eksplozivno in repetitivno moč, ravnotežje, gibljivost, hitrost enostavnih gibov in vzdržljivost. Razlike v gibalni učinkovitosti med skupinami različno gibalno dejavnih dečkov smo izračunali z analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistično značilnost razlik na ravni tveganja p≤0.05. Razlike smo natančneje opredelili s Post-Hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati kažejo, da obstajajo med skupinami nizko, srednje in zelo gibalno dejavnih dečkov statistično pomembne razlike v treh od sedmih testov za merjenje gibalne učinkovitosti. Pri testih, ki merita eksplozivno in repetitivno moč, nastajajo razlike med skupinama srednje in zelo gibalno dejavnih dečkov, medtem ko se pri testu, ki meri vzdržljivost, pojavljajo razlike med skupinama nizko in zelo gibalno dejavnih dečkov. Med gibalno učinkovitostjo in gibalno dejavnostjo obstaja pozitivna povezava, vendar le v nekaterih gibalnih sposobnostih.
Ključne besede: gibalni razvoj, športna dejavnost, gibalne sposobnosti, motorične sposobnosti, drugo triletje
Objavljeno: 05.05.2010; Ogledov: 2149; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

5.
VLOGA STARŠEV PRI RAZVIJANJU GIBALNIH SPOSOBNOSTI OTROK
Nina Mak, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga staršev pri razvijanju gibalnih sposobnosti otrok smo želeli z rezultati ankete ugotoviti, kako pogosto so starši športno aktivni skupaj z otrokom, katere športne dejavnosti so najpogostejše, ki jih starši izvajajo pri športnih aktivnostih skupaj z otrokom, kaj onemogoča staršem, da bi se redno športno udejstvovali skupaj z njim, koliko otrok je vključenih v organizirano športno vadbo in ali se starši zavedajo pomembnosti gibalno/športne dejavnosti pri otrokovem razvoju na drugih področjih. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj in sposobnosti, telesne značilnosti in razvoj otrok, pomen gibalnih dejavnosti za celostni razvoj otroka ter pomen družinskega okolja za motorični razvoj otroka. V empiričnem delu smo s pomočjo anonimnih anketnih vprašalnikov ugotovili, da se starši, ne glede na starost in izobrazbo, zavedajo pomembnosti gibalno/športne aktivnosti za otroka; veliko staršev, ki živijo na vasi, je večkrat na teden gibalno/športno aktivnih skupaj z otrokom; zelo malo otrok je vpisanih v organizirano obliko športne vadbe, kar pa glede na vaško okolje ni presenetljivo; igre z žogo so najpogostejša dejavnost, ki se je poslužujejo starši skupaj z otrokom; matere pa so večinoma bolj gibalno/športno aktivne skupaj z otroki kot njihovi očetje.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, telesne značilnosti, telesni razvoj, gibalno/športna aktivnost, predšolski otrok, starši
Objavljeno: 05.05.2010; Ogledov: 2666; Prenosov: 664
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

6.
VPLIV STARŠEV NA GIBALNE SPOSOBNOSTI IN TELESNE ZNAČILNOSTI OTROKA V STAROSTI OD TRI DO ŠEST LET
Rebeka Kukolj, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv staršev na gibalne sposobnosti in telesne značilnosti otrok v starosti od treh do šestih let je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalne sposobnosti in telesne značilnosti otrok v starosti od treh do šestih let, pomen gibalnih dejavnosti za ustvarjanje gibalnih kompetenc otrok ter vpliv in vlogo staršev pri gibalnem in telesnem razvoju otroka. V empiričnem delu diplomskega dela smo izvedli raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu petinsedemdesetih staršev. Namen raziskave je bil, ugotoviti vpliv staršev na gibalne sposobnosti in telesne značilnosti otrok v starosti od treh do šestih let ter raziskati vlogo staršev pri zavedanju pomembnosti gibalnih aktivnosti svojih otrok. Želeli smo ugotoviti pogostost in način gibalnih aktivnosti staršev skupaj z otroki, vpliv gibalnih aktivnosti na gibalni razvoj otrok ter vzroke za vključitev otrok v dodatne organizirane gibalne dejavnosti. Pri tem smo upoštevali spol, starost in izobrazbo staršev. Pri obdelavi podatkov smo ugotovili, da so starši gibalno aktivni s svojimi otroki večkrat na teden ne glede na starost in izobrazbo; da najpogosteje skupaj z otroki kolesarijo; da se starši zavedajo pomembnosti gibalnih aktivnosti svojih otrok; da so gibalno neaktivni skupaj z otroki zaradi pomanjkanja časa; če bi starši imeli več možnosti, bi bili pogosteje gibalno aktivni s svojimi otroki.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalne sposobnosti otrok, telesne značilnosti otrok, gibalne kompetence otrok, vloga staršev
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2316; Prenosov: 554
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

7.
ŠPORTNA AKTIVNOST IN PREHRAMBENE NAVADE PREDŠOLSKIH OTROK V SEVNIŠKIH VRTCIH
Katja Traven, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Športna aktivnost in prehrambene navade predšolskih otrok v sevniških vrtcih je razvidno, kakšna je povezanost športne aktivnosti in prehrambenih navad predšolskih otrok. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšne prehrambene navade imajo otroci, ki obiskujejo sevniški vrtec, kakšno vlogo imajo pri tem njihovi starši, kako pogosto so otroci, vključeni v sevniški vrtec, športno aktivni zunaj vrtca in katere so njihove aktivnosti. Teoretični del smo razdelili na dva dela, prehrano in motoriko. Pri prehrani je opisana zdrava prehrana, prehrana predšolskega otroka, organizacija prehrane v Vrtcu Ciciban Sevnica, pri motoriki pa gibalne sposobnosti otrok, gibalni razvoj, gibalne dejavnosti v kurikulumu za vrtce, vpliv prehrane na gibalni razvoj otroka in organizirane gibalno-športne dejavnosti za predšolske otroke v Sevnici. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave. V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo 50 staršev predšolskih otrok. V empiričnem delu so bile z deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja preverjene in ovrednotene zastavljene hipoteze. Iz rezultatov anketnega vprašalnika je razvidno, da se otroci, ki obiskujejo sevniški vrtec, zdravo prehranjujejo in da starši poznajo posledice nezdravega in nepravilnega prehranjevanja. Starši so z otrokom športno aktivni 2 — 3 krat na teden in da zelo malo otrok obiskuje organizirano športno vadbo. Na podlagi podatkov o teži in višini otrok ugotavljamo, da ima večina otrok normalno telesno težo glede na indeks telesne mase.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, zdrava prehrana, prehrana predšolskega otroka, gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, vpliv prehrane na gibalni razvoj, športne dejavnosti
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2730; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (781,90 KB)

8.
VPLIV DRUŽINE NA GIBALNE SPOSOBNOSTI IN TELESNE ZNAČILNOSTI OTROK
Valerija Skrt, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vpliv družine na gibalne sposobnosti in telesne značilnosti otrok smo želeli na osnovi empiričnih rezultatov motoričnih testov ugotoviti stanje gibalnih sposobnosti pet let starih otrok ter z anketnim vprašalnikom ugotoviti vpliv družine na razvoj gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti njihovih otrok. V teoretičnem delu smo predstavili telesne značilnosti predšolskih otrok in njihov vpliv na gibalne sposobnosti, gibalna znanja ter pomen gibalnih dejavnosti za celostni razvoj otroka. Opisali smo življenjska okolja otrok v predšolskem obdobju in njihovo vlogo pri telesnem razvoju otroka ter predstavili organizirane gibalne/športne dejavnosti za predšolske otroke na Ptuju. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati testov motoričnih sposobnosti, ki smo jih zbrali na osnovi vzorca 50 otrok iz dveh enot ptujskega vrtca in rezultati anketnega vprašalnika njihovih staršev. Pri obdelavi podatkov smo prišli do naslednjih ugotovitev: dečki so dosegli boljše rezultate kot deklice, otroci z nižjim ITM so dosegli boljše rezultate kot otroci z višjim ITM, otroci, s s strani staršev vzpodbujeni k športu, so dosegli boljše rezultate, otroci, ki obiskujejo dodatno športno vadbo, so dosegli boljše rezultate, mlajši starši se več ukvarjajo s športno-gibalnimi dejavnostmi skupaj z otroki, otroci staršev, kateri so bili kot otroci tudi sami športno aktivni, so bolj športno aktivni kot otroci, katerih starši se kot otroci niso ukvarjali s športom.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, telesne značilnosti, gibalni razvoj, indeks telesne mase otrok, vloga staršev
Objavljeno: 12.07.2010; Ogledov: 2949; Prenosov: 551
.pdf Celotno besedilo (467,15 KB)

9.
VPLIV STARŠEV NA GIBALNI RAZVOJ OTROK VRTCA ŠENTJUR
Petra Skale, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv staršev na gibalni razvoj otrok vrtca Šentjur je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj otroka, pomen športnih dejavnosti za razvoj le-tega in vlogo staršev pri gibalnem razvoju otroka. Predstavili smo tudi organizirane gibalne/športne dejavnosti za predšolske otroke v Šentjurju. V empirični del diplomskega dela smo zajeli ugotovitve raziskav, ki smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo starše otrok, starih od 4 do 6 let. V raziskavi je sodelovalo 197 staršev iz vseh enot Vrtca Šentjur. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv in vlogo staršev pri gibalnem razvoju predšolskega otroka glede na njihov spol, starost, izobrazbo in kraj bivanja. Pri obdelavi podatkov smo ugotovili naslednje. Staršem onemogoča športno aktivnost skupaj z otroki pomanjkanje časa. Večina staršev se ne glede na starost in izobrazbo zaveda, da gibalna/športna aktivnost pripomore k hitrejšemu razvoju na drugih področjih. Kljub slednjemu pa je presenetljiv podatek, da večina otrok ni vključenih v organizirano športno vadbo, kljub temu da Vrtec in zunanji organizatorji v Šentjurju to omogočajo. Več otrok, ki so vključeni v organizirano športno vadbo, prihaja s podeželja. Starši so športno aktivni zaradi boljšega počutja. Otroci staršev, ki so športno aktivni, niso bolj športno aktivni kot otroci staršev, ki se ne ukvarjajo s športom. Mame so pogosteje športno aktivne s svojim otrokom kot očetje. Slednja ugotovitev ni ravno zanesljiva, saj očetje predstavljajo le 16,8 % vseh anketirancev. Najpogostejša športna dejavnost, ki jo starši izvajajo skupaj s svojim otrokom, je igra z žogo. Ukvarjanje staršev s športnimi dejavnostmi skupaj z otroki ni odvisno od izobrazbe staršev.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, športne dejavnosti, vloga staršev
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 3309; Prenosov: 446
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

10.
GIBALNE IGRE NEKOČ IN NJIHOVA UPORABA DANES
Dejan Gutman, 2010, diplomsko delo

Opis: Povzetek Temo diplomske naloge predstavljajo ljudske gibalne igre, ki so se jih naši starši, dedki in babice igrali v svoji mladosti, ter možnosti njihove uporabe danes. Namen naloge je bil zbrati nekaj ljudskih gibalnih iger s širšega področja Slovenj Gradca. S pomočjo popisnega lista, ki smo ga razdelili staršem in starim staršem otrok vključenih v oddelek drugega starostnega obdobja v vrtcu Podgorje, smo zbrali dvajset ljudskih gibalnih iger. Ugotovili smo, da so se starši in stari starši v svoji mladosti igrali ljudske gibalne igre, ki se prenašajo iz roda v rod; da ljudske gibalne igre pozitivno vplivajo na razvoj vseh gibalnih sposobnosti pri otrocih; da z gibalnimi igrami naših staršev in starih staršev pozitivno vplivamo na razvoj vseh gibalnih sposobnosti; da otroci večine zbranih ljudskih gibalnih iger ne poznajo. Zaključujemo, da so ljudske igre preproste, lahko razumljive, zabavne in zanimive ter obenem predstavljajo izvrsten pripomoček za razvoj gibalnih sposobnosti.
Ključne besede: Ključne besede: ljudske gibalne igre, gibalne sposobnosti, predšolski otroci, igranje, kulturna dediščina
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 5287; Prenosov: 940
.pdf Celotno besedilo (280,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici