1. Pomen gibalnih iger za spominske sposobnosti učencev drugega razreda osnovne šole : magistrsko deloLiza Klajnšek, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Pomen gibalnih iger za spominske sposobnosti učencev drugega razreda osnovne šole smo raziskovali vpliv vsakodnevnega vključevanja gibalnih iger v učni proces na spominske sposobnosti učencev. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 40 učencev drugega razreda, razdeljenih v eksperimentalno in kontrolno skupino. Eksperimentalna skupina je vsakodnevno sodelovala v gibalnih igrah pri različnih predmetih, kontrolna skupina pa je sledila običajnemu delu brez vključevanja dodatnih gibalnih iger v učni proces. Rezultati raziskave so pokazali, da so se spominske sposobnosti eksperimentalne skupine po intervenciji izboljšale, medtem ko so se sposobnosti kontrolne skupine poslabšale. Največji napredek so pokazale deklice, ki so bile pred intervencijo manj telesno aktivne, medtem ko pri dečkih ni bilo opaziti pomembnega napredka. Gibalne igre so imele pozitiven vpliv na motivacijo, pozornost in koncentracijo učencev, kar je prispevalo k lažjemu delu in boljšim rezultatom v učnem procesu. Izvedena intervencija potrjuje pomembnost vključevanja gibanja v učni proces za celostni razvoj otrok, še posebej tistih, ki sicer niso telesno dovolj aktivni. Ključne ugotovitve poudarjajo, da gibanje izboljšuje spominske sposobnosti in prispeva k boljšemu učnemu uspehu, hkrati pa krepi telesno in duševno zdravje otrok.
Ključne besede: kognitivni razvoj, spominske sposobnosti, gibanje, gibalne igre
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 35
 Celotno besedilo (1,00 MB) |
2. Primerjava različnih didaktičnih pristopov na usvajanje lokomotornih spretnosti mlajših otrok : diplomsko deloIza Smeh, 2024, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu smo najprej predstavili razvoj otroka in nato dejavnike, ki nanj vplivajo. To so dednost, okolje in lastna aktivnost. Predstavili smo gibanje, gibalni razvoj in otrokov gibalni razvoj. Opisali smo temeljne gibalne spretnosti, kamor spadajo pedipulacije oziroma lokomocije, manipulacije in sestavljena gibanja. Vse tri smo podrobneje opisali. Na koncu smo opisali, kaj so didaktični pristopi in dva predstavili, in sicer neposredno usmerjanje otroka in usmerjanje preko igre, ki sta bila ključna v raziskavi diplomske naloge. Otroci so se preko teh dveh didaktičnih pristopov učili lokomotornih spretnosti (tek, prisunski poskoki naprej, poskoki po eni nogi, hopsanje, skok v daljino z mesta in prisunski poskoki v stran). Vse tri skupine otrok (eksperimentalna skupina 1, eksperimentalna skupina 2 in kontrolna skupina) smo posneli, ko so te naloge izvajali, in gibanja otrok ocenili s pomočjo merskega postopka TGMD-3. Snemanje smo ponovili trikrat, saj smo posneli začetno, vmesno in končno stanje. Rezultate smo nato analizirali in jih interpretirali. Glavni cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, s katerim didaktičnim pristopom (neposredno usmerjanje ali usmerjanje preko igre) se otroci bolje naučijo ciljnega gibanja in kateri didaktični pristop jih je bolj motiviral. Skozi celotno raziskavo smo prišli do ugotovitve, da se otroci ciljnega gibanja bolje naučijo skozi igro, saj jih le-ta bolj motivira in je zanje bolj zanimiva.
Ključne besede: predšolski otroci, gibanje, temeljne gibalne spretnosti, lokomotorne spretnosti, didaktični pristopi, neposredno usmerjanje otrok, usmerjanje preko igre, TGMD-3
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 248; Prenosov: 63
Celotno besedilo (2,21 MB) |
3. Miselno-gibalne igre za mlajše učence : magistrsko deloNina Cizl, 2022, magistrsko delo Opis: Glavni namen magistrske naloge je predstaviti miselno-gibalne igre za mlajše učence. Te igre imajo pomemben vpliv na možgane oziroma miselne procese in učenje.
Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Miselno-gibalne igre so igre, kjer so otroci tako fizično kakor tudi kognitivno aktivni, razvijajo pa tudi socialne sposobnosti. Namen izvajanja miselno-gibalnih iger je izboljševanje spomina, lažje sodelovanje pri učenju, zmanjševanje stresa, krepitev pozitivnih čustev za učenje in več telesne aktivnosti otrok. V vsaki dejavnosti so otroci postavljeni v situacije, ko morajo kritično razmišljati. Naučijo se razmišljati, medtem ko se zabavajo v gibanju. Ta odnos med gibanjem in učenjem podpirajo raziskave, ki kažejo, da gibanje izboljšuje razumevanje, učenci pa posledično dosegajo boljše rezultate v šoli. Praktični del je sestavljen iz miselno-gibalnih iger in primerov učnih priprav, ki vključujejo miselno-gibalne igre. Opisanih je štiriinštirideset miselno-gibalnih iger, ki se lahko glede na starost otrok tudi prilagodijo, vse pa je odvisno od kreativnosti učitelja. Vsaka igra je poimenovana, napisani so predvideni pripomočki, predlagani prostori, ki so primerni za izvajanje igre, in napotki, s katerimi predmeti poleg športne vzgoje se igra povezuje. Za lažjo predstavo, kako vključiti igre v pouk, so napisani trije primeri priprav z vključenimi miselno-gibalnimi igrami za različne starostne skupine in z različnimi medpredmetnimi povezavami. Miselno-gibalne igre so dobra motivacija za učenje in popestritev vseh učnih ur.
Ključne besede: gibanje, namen gibanja, učenje, otroške igre, medpredmetno povezovanje, miselno-gibalne igre
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 1023; Prenosov: 234
Celotno besedilo (2,42 MB) |
4. Gibalne igre s področja plesne vzgoje v 1. starostnem obdobjuSaša Križman, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu Gibalne igre s področja plesne vzgoje v prvem starostnem obdobju smo se v teoretičnem delu osredotočili na gibalni razvoj predšolskega otroka ter njegove značilnosti v prvem starostnem obdobju. Tu smo izpostavili ključno vlogo vrtca, ki pomembno vpliva na otrokov osebni, čustveni, socialni in seveda gibalni razvoj. Otroška igra je v vrtcih prevladujoča dejavnost. Otrok se preko igre uči, prilagaja, razvija govor, se giblje, se druži z vrstniki in se čustveno odziva. V nalogi smo zato opredelili različne vrste igre, kjer smo izpostavili spoznavne vrste igre in pomen igralnega partnerja. V prvem starostnem obdobju potekajo otrokove gibalne dejavnosti pretežno skozi igro in zato smo se osredotočili predvsem na gibalne igre s plesnega področja. Razdelili smo jih v štiri skupine: bibanke, ustvarjalne rajalne igre, spretnostne igre in gibalne igre z malimi orodji. V praktičnem delu smo te sklope gibalnih iger na podlagi skrbno načrtovanih dejavnosti izvedli z otroki, starimi 1-2 leti ter jih nato evalvirali. Ugotovili smo, da otroci preko gibalnih iger razvijajo gibalne sposobnosti in spretnosti ter krepijo pozitivne medsebojne odnose, kar se kaže v vsakodnevni pozitivni skupinski dinamiki.
Ključne besede: gibalni razvoj, prvo starostno obdobje, gibalne igre, skupinska dinamika
Objavljeno v DKUM: 18.02.2021; Ogledov: 1677; Prenosov: 322
Celotno besedilo (1,04 MB) |
5. Odziv otrok v različnih starostnih skupinah glede na vrste plesnih dejavnostiJanja Hrastnik, Mojca Hrastnik, 2017, diplomsko delo Opis: Ples je področje, ki je pomembno za otrokov celostni razvoj. Poznamo več vrst plesnih dejavnosti, s katerimi si otrok pridobi določene sposobnosti, spretnosti ter znanja. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili na plesno vzgojo in njene značilnosti ter vpliv plesa na razvoj otroka. Podrobneje smo predstavili načrtovanje plesnih dejavnosti, cilje, oblike in metode plesne vzgoje. Poglavje smo zaključili z načeli ter analizo vzgojnega dela. V zadnjem delu teoretičnega dela smo opisali vrste plesnih dejavnosti, ples in ponazarjanje, rajalno-gibalne plesne igre, plesno dramatizacijo in didaktične igre.
V empiričnem delu govorimo predvsem o primerjavi v odzivu med mlajšimi in starejšimi otroki na različne vrste plesnih dejavnosti. Raziskava je potekala v dveh skupinah, starih od 3 do 4 let in od 5 do 6 let. V sklopu enega meseca smo izvajali različne plesne dejavnosti. Empirični del vključuje deset plesnih priprav, od tega pet rajalno-gibalnih plesnih iger, dve pripravi plesnega ponazarjanja, dve didaktični igri ter plesno dramatizacijo. Ugotovili smo, da obstajajo razlike v motiviranosti za izvajanje dejavnosti, v udeležbi ter uspešnosti pri doseganju ciljev.
Ključne besede: plesna vzgoja, ples in ponazarjanje, plesna dramatizacija in uprizarjanje, rajalno-gibalne plesne igre, didaktične igre.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2017; Ogledov: 1601; Prenosov: 241
Celotno besedilo (965,22 KB) |
6. Rajalne igre na področju Podravske in Koroške regijeAnja Kager, 2017, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Rajalne igre na področju Koroške in Podravske regije je raziskati uporabnost rajalnih iger v dveh različnih regijah v prvem in drugem starostnem obdobju. Teoretični del naloge obsega predstavitev plesa, njegovih značilnosti ter razvoja skozi zgodovino. V nadaljevanju sta opredeljena pojma plesnost in plesna vzgoja, predstavljene pa so tudi plesne spodbude, povezanost plesa z drugimi področji in vpliv plesa na predšolskega otroka. Poglavje gibalnih iger v predšolskem obdobju zajema primere rajalnih iger ter bibarij.
V empiričnem delu je prikazana analiza raziskave, v kateri je sodelovalo 80 vzgojiteljev/-ic iz Koroške ter Podravske regije. Z anketnim vprašalnikom kvantitativne ter kvalitativne tehnike zbiranja podatkov smo anketirali vzgojitelje/-ce vrtca Črne na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, ter vrtca Studenci in Borisa Pečeta v Mariboru. Prišli smo do ugotovitev, da vzgojitelji/-ce Koroške regije nekoliko pogosteje izvajajo rajalne igre kot vzgojitelji/-ce na Podravskem in da se rajalnih iger bolj poslužujejo v 1. starostnem obdobju. Velika večina anketiranih obeh regij je mnenja, da rajalne igre izvajajo dovolj pogosto, zanje pa se odločijo večinoma v času prehajanja med dejavnostmi. Bela, bela lilija velja za najbolj priljubljeno rajalno igro tako na Koroškem kot tudi na Podravskem. Vzgojitelji/-ce se ob posebnih priložnostih rajalnih iger navadno poslužujejo ob rojstnih dnevih, za prostor izvajanja pa največkrat izberejo igralnico. Analiza raziskave je pokazala, da vzgojitelji/-ce Podravske regije rajalne igre izvajajo predvsem z razlogom, ker plesna dejavnost pomembno vpliva na otrokov celostni razvoj, vzgojitelji/-ce Koroške regije pa zaradi ohranjanja ljudskega izročila.
Ključne besede: rajalne igre, ples, plesnost, plesna vzgoja, plesne spodbude, gibalne igre, bibarije, predšolski otrok.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 2239; Prenosov: 372
Celotno besedilo (1,43 MB) |
7. Razvoj motoričnih sposobnosti otrok v prvem starostnem obdobjuFrancka Kunavar, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Razvoj motoričnih sposobnosti otrok v prvem starostnem obdobju smo v teoretičnem delu predstavili potek gibalnega razvoja otrok v prvem starostnem obdobju, gibalne sposobnosti in gibalne dejavnosti ter pomen in uporabo elementarnih iger v tem obdobju. V empiričnem delu smo predstavili ugotovitve rezultatov raziskave, pridobljenih s pomočjo pedagoškega eksperimenta, ki je zajemal neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije, sestavljen iz eksperimentalne in kontrolne skupine otrok starih dve do tri leta. V obeh skupinah je bilo po 14 otrok. V eksperimentalni skupini smo v času med prvim testiranjem, ki je potekal oktobra 2015, in tretjim testiranjem, ki smo ga opravili maja 2016, tedensko izvajali načrtovano in strokovno vodeno gibalno dejavnost z namenom, da bi ugotovili, ali načrtovane gibalne dejavnosti vplivajo na motorični razvoj otrok v prvem starostnem obdobju. Uporabili smo kvantitativno tehniko zbiranja podatkov. V obeh skupinah smo izvedli tri testiranja motoričnih sposobnosti, pri čemer so otroci opravili šest testov, ki so zajemali ravnotežje, eksplozivno moč ter koordinacijo in hitrost. Pri postopku obdelave podatkov smo uporabili deskriptivno statistiko in multivariatno analizo, in sicer t-test za neodvisne vzorce, katerega izid nam je pokazal, da razlika med eksperimentalno in kontrolno skupino na inicialnem testiranju ni statistično značilna (p=0,434), razlika med skupinama na finalnem testiranju pa je statistično značilna (p=0,000). Zaključujemo, da z organizirano, načrtovano, strokovno vodeno in redno izvajano gibalno dejavnostjo vplivamo na motorični razvoj otrok v prvi starostni skupini.
Ključne besede: prvo starostno obdobje, gibalni razvoj, motorične sposobnosti, gibalne dejavnosti, naravne oblike gibanja, elementarne igre
Objavljeno v DKUM: 21.09.2016; Ogledov: 4057; Prenosov: 671
Celotno besedilo (886,83 KB) |
8. GIMNASTIČNA ŽOGA KOT SREDSTVO ZA RAZVOJ GIBALNIH SPOSOBNOSTI V PREDŠOLSKEM OBDOBJUMaja Golob, 2015, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti učinek organiziranih in vodenih dejavnosti gimnastične žoge na razvoj gibalnih sposobnosti v predšolskem obdobju.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili na gibalne sposobnosti in podrobneje izpostavili ravnotežje in moč. Predstavili smo tudi športne pripomočke, uporabo gimnastične žoge in elementarne igre.
V empiričnem delu smo izmerili gibalne sposobnosti s pomočjo BOT2 testa (Bruininks in Oseretsky, 1978).
V raziskovalni vzorec so bili vključeni otroci stari 5–6 let. Sodelovalo je 40 otrok od tega 20 otrok starih 5 let, 20 otrok starih 6 let. Pri vsaki starostni skupini je bilo 10 otok kontrolne skupine in 10 otrok eksperimentalne skupine.
Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je bila 12 tedenska vadba učinkovita za otroke eksperimentalne skupine, saj so otroci napredovali v ravnotežju in moči.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, gimnastična žoga, elementarne igre
Objavljeno v DKUM: 22.07.2015; Ogledov: 2383; Prenosov: 256
Celotno besedilo (1,02 MB) |
9. VPLIV ELEMENTARNIH GIBALNIH IGER NA USVAJANJE GIBALNIH ZNANJ PRI PREDŠOLSKIH OTROCIHNastja Škrinjar, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv elementarnih gibalnih iger na usvajanje gibalnih znanj pri predšolskih otrocih sestavljata teoretični in empirični del.
V teoretičnem delu so predstavljene telesne značilnosti predšolskih otrok, gibalne sposobnosti, gibalna znanja, pomen elementarnih iger v otrokovem razvoju, gibalno izkušenjsko bogato okolje in kompetence vzgojitelja v vrtcu pri gibalnem razvoju otroka.
V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave o vplivu izvajanja elementarnih gibalnih iger pri rednih gibalno-športnih dejavnostih v vrtcu na razvoj gibalnih znanj otrok. Rezultate smo pridobili na osnovi vzorca 47 otrok, starih od pet do šest let. Med pedagoškim eksperimentom so otroci eksperimentalne skupine poleg redne gibalno-športne dejavnosti dvakrat tedensko v obsegu 20 vadbenih ur izvajali še načrtovane in strokovno vodene elementarne gibalne igre, otroci kontrolne skupine pa v tem času niso imeli posebnega poudarka na elementarnih gibalnih igrah. Rezultati motoričnih testov so privedli do ugotovitev, da so na začetnem in končnem testiranju dečki pri motoričnih testih dosegli boljše rezultate kot deklice, da so otroci eksperimentalne skupine na končnem testiranju dosegli boljše rezultate kot otroci kontrolne skupine in da načrtovane in vodene elementarne gibalne igre vplivajo na razvoj gibalnih znanj.
Ključne besede: telesne značilnosti, gibalne sposobnosti, gibalna znanja, predšolski otrok, elementarne igre
Objavljeno v DKUM: 28.05.2013; Ogledov: 2367; Prenosov: 646
Celotno besedilo (1,58 MB) |
10. VPLIV TEKALNIH ELEMENTARNIH IGER NA USVAJANJE GIBALNIH ZNANJ PET LET STARIH OTROKJožica Libman, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi Vpliv tekalnih elementarnih iger na usvajanje gibalnih znanj pet let starih otrok sta v teoretičnem delu opisana gibalni in telesni razvoj otrok, predstavljene so gibalne in funkcionalne sposobnosti ter gibalna znanja pet let starih otrok ter na teoretičnem nivoju opisane elementarne tekalne igre in predstavljene kompetence vzgojitelja na področju gibalnih dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu so prikazani rezultati dvomesečnega pedagoškega eksperimenta z namenom ugotoviti vpliv elementarnih tekalnih iger na usvajanje gibalnih znanj. Namenski neslučajnostni vzorec predstavljajo pet let stari otroci, kot merski instrument je bilo uporabljenih devet motoričnih testov. Rezultati pedagoškega eksperimenta, pridobljeni na testiranjih in obdelani na nivoju osnovne deskriptivne statistike, dokazujejo, da načrtovane in strokovno vodene elementarne tekalne igre pozitivno vplivajo na usvajanje gibalnih znanj pri opazovanem vzorcu pet let starih otrok.
Ključne besede: Gibalna znanja, gibalne sposobnosti, elementarne tekalne igre, predšolski otrok.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2011; Ogledov: 5658; Prenosov: 625
Celotno besedilo (897,20 KB) |
