1. Doseganje mejnikov gibalnega razvoja otrok v povezavi z obiskovanjem dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti v starosti 6–8 let : diplomsko deloTina Zver, 2024, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Doseganje mejnikov gibalnega razvoja otrok v povezavi z obiskovanjem dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti v starosti 6–8 let je bil preveriti, kdaj so otroci dosegli šest ključnih gibalnih mejnikov v razvoju motorike. Empirična raziskava je zajemala neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije 63 staršev otrok, starih 6–8 let. Podatke smo zbirali s kvantitativno tehniko, uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo. V sklopu analize podatkov smo izvedli t-test in multivariatno analizo ANOVA. S pomočjo anketnega vprašalnika smo v povezavi z zastavljenimi cilji ugotovili, pri kateri starosti so otroci dosegli gibalne mejnike. Podrobneje smo raziskali, ali obstajajo razlike pri doseganju gibalnih mejnikov med spoloma, med otroki z različnim številom sorojencev in ali obstaja povezava med hitrostjo doseganja mejnikov in pogostostjo obiskovanja dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti. Za naš vzorec testirancev se je izkazalo, da ima spol vpliv na hitrost doseganja gibalnih mejnikov. Raziskava je pokazala, da število sorojencev ne vpliva na hitrost doseganja gibalnih mejnikov. Ugotovili smo tudi, da hitrost doseganja gibalnih mejnikov ne vpliva na obiskovanje dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti in na pogostost njihovega obiskovanja.
Ključne besede: gibalni razvoj, mejniki gibalnega razvoja, dodatne gibalne/športne dejavnosti, spol, sorojenci
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 55; Prenosov: 45
 Celotno besedilo (1,12 MB) |
2. Pomen gibanja v naravi za gibalni razvoj predšolskega otroka : diplomsko deloTeja Mulec, 2023, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu z naslovom Pomen gibanja v naravi za gibalni razvoj predšolskega otroka je bil namen raziskati, kako gibanje v naravi vpliva na gibalni razvoj otroka. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni pomen gibanja za otroka, gibalni razvoj otroka na splošno in v drugem starostnem obdobju, dejavniki, ki vplivajo na otrokov gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, gibanje v naravi in gibalne dejavnosti v naravi v zimskem in poletnem letnem času. Izvedena je bila empirična raziskava, v kateri je sodelovalo 68 staršev otrok, starih 5-6 let. Pri zbiranju podatkov je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Podatki so bili zbrani s pomočjo kvantitativne tehnike. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da imajo starši pozitivno mnenje o pomenu in vplivu gibalnih/športnih aktivnosti v naravi na gibalni razvoj otrok.
Ključne besede: gibanje, narava, gibalni razvoj, predšolski otrok, gibalne sposobnosti, gibalne dejavnosti v naravi
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 617; Prenosov: 208
Celotno besedilo (1,94 MB) |
3. Gibalne navade učencev 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja v obdobju pred in med epidemijo covida-19 in po njej : magistrsko deloVeronika Domjan, 2023, magistrsko delo Opis: Glavni namen magistrske naloge je bil raziskati spremembe z vidika pogostosti športnega udejstvovanja učencev 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki so se zgodile kot posledica pojava epidemije COVID-19 in ukrepov za preprečitev širjenja epidemije. Sama raziskava je vključevala 270 učencev četrtega, petega in šestega razreda osnovne šole. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, nato pa jih obdelali z računalniškim programom SPSS Statistic 22. V raziskavi smo uporabili deskriptivno statistiko za uporabljene spremenljivke, frekvenčno distribucijo (f,f %), kontingenčne tabele za primerjavo frekvenc in χ2 preizkus. Ugotovili smo, da imajo učenci pozitiven odnos do športa in ga smatrajo za pomembnega. Prav tako smo potrdili, da so pred epidemijo COVID-19 učenci pogosteje sodelovali v športnih interesnih dejavnostih v šoli kot med in po epidemiji. Primerjali smo število teh dejavnosti pred in po epidemiji ter ugotovili, da so učenci v povprečju obiskovali več interesnih dejavnosti pred epidemijo kot po njej. Učenci so se pred epidemijo COVID-19 pogosteje udeleževali organiziranih športnih dejavnosti kot med in po epidemiji. Prav tako smo ugotovili, da so se učenci pred epidemijo pogosteje ukvarjali s športom v okviru družine kot med in po epidemiji. Potrdili smo tudi, da so se učenci pred epidemijo COVID-19 bolj pogosto ukvarjali s športom s prijatelji ali sami kot med in po epidemiji COVID-19.
Ključne besede: COVID-19, gibalne dejavnosti, osnovna šola, družina, učenci
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 540; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,73 MB) |
4. Gibalne dejavnosti pri pouku tujega jezika na razredni stopnji : magistrsko deloTjaša Cvikl, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskali uporabo gibalnih dejavnosti pri pouku tujega jezika in razvili lastni instrumentarij, ki vključuje gibalne dejavnosti pri pouku tujega jezika na razredni stopnji.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo se najprej osredotočili na gibalne dejavnosti in predstavili nekatere pristope medpredmetnega povezovanja pri pouku tujega jezika, v zadnjem delu teoretičnega dela pa smo povezali uporabo gibalnih dejavnosti pri pouku tujega jezika in poiskali raziskave, ki vključujejo uporabo gibalnih dejavnosti pri pouku tujega jezika v osnovni šoli.
V praktičnem delu smo razvili lasten instrumentarij, ki bo služil učiteljem, ki poučujejo tuji jezik na nižji stopnji OŠ kot primer dobre prakse vključevanja gibalnih dejavnosti v pouk tujega jezika v 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje.
Instrumentarij smo oblikovali v štirih sklopih , ki zajemajo različne gibalne dejavnosti pri pouku tujega jezika. V prvi fazi smo navedli primere gibalnih dejavnosti, ki so primerne za delitev v pare oz. skupine, v drugi fazi gibalne dejavnosti, ki so primerne za uvodni del učne ure, v tretji fazi dejavnosti primerne za osrednji oz. glavni del ure in v četrti fazi dejavnosti, ki so primerne za zaključni del učne ure tujega jezika.
V drugem razredu osnovne šole smo pri pouku tujega jezika izvedli deset gibalnih dejavnosti in s pomočjo vodenega intervjuja za učenca ter s pomočjo samo-refleksije izvajalca evalvirali izvedbo gibalnih dejavnosti v tujem jeziku. S pomočjo povratne informacije učencev in izvajalca ugotavljamo, da ima vključevanje gibalnih dejavnosti k pouku tujega jezika pozitiven vpliv na učenje tujega jezika.
Ključne besede: gibalne dejavnosti, tuji jezik, gibanje, razredna stopnja
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 563; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,59 MB) |
5. Analiza gibalnih dejavnosti nekoč in danes : diplomsko deloNina Grušovnik, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Analiza gibalnih dejavnosti nekoč in danes je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na pregled gibalnih dejavnosti na Slovenskem, športno vzgojo pred 50 leti in vse do danes, vlogo vrtca in družine pri usmerjanju h gibalnim dejavnostim, primernost kupljenih in improviziranih športnih pripomočkov ter vključevanje otrok v organizirane gibalne dejavnosti. Opisali smo tudi izbrane gibalne dejavnosti in njihov vpliv na gibalni razvoj otroka. V empiričnem delu smo predstavili in raziskali gibalne aktivnosti otrok ter njihovo poznavanje določenih športnih panog in gibalnih dejavnosti. Izbrane gibalne dejavnosti, ki smo jih podrobneje raziskali, so: gumitvist, kotalke, rolka, rolerji, skiro, kolo, smučanje, košarka, nogomet in drsanje. Prav tako smo poznavanje slednjih raziskali pri starših otrok v njihovem predšolskem obdobju, in sicer s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih primerjali z rezultati anketiranih otrok. Tako smo predstavili in evalvirali postavljene hipoteze. S pomočjo anketnih vprašalnikov smo primerjali telesne dejavnosti otrok s telesnimi dejavnostmi njihovih staršev ter poiskali razlog za pomanjkanje gibalnih aktivnosti otrok danes.
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolski otroci, starši, gibalne dejavnosti, vpliv tehnologije, časovni pregled gibalnih dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 680; Prenosov: 99
Celotno besedilo (374,20 KB) |
6. Vloga gibalnih dejavnosti v vrtcu pri razvoju motorične učinkovitosti 4-6 let starih otrok : diplomsko deloPika Kuselj, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga gibalnih dejavnosti v vrtcu pri razvoju motorične učinkovitosti 4–6 let starih otrok je v sklopu teoretičnega dela predstavljen gibalni razvoj predšolskega otroka z opisanimi fazami in njegovimi dejavniki. V nadaljevanju je opisana tudi gibalna učinkovitost ter vloga gibalnih dejavnosti, ki nanjo vplivajo. V empiričnem delu smo z uporabo baterije testov MOT 4–6, izvedli pedagoški eksperiment in spremljali motorično učinkovitost predšolskih otrok, v obdobju petih mesecev. Neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok so predstavljali otroci dveh skupin vrtca Krško. Razdeljeni so bili v eksperimentalno in kontrolno skupino. Obe skupini smo testirali dvakrat, in sicer ob začetku in koncu raziskave ter za eksperimentalno skupino med testiranjema izvajali dodatno gibalno zaposlitev. Namen pedagoškega eksperimenta je bil raziskati vlogo načrtovanih gibalnih dejavnosti pri motorični učinkovitosti. Raziskava je sledila zastavljenemu cilju, ugotoviti, ali obstaja pomembna razlika v gibalni učinkovitosti otrok z dodatno gibalno zaposlitvijo in tistimi, ki vanjo niso bili vključeni. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo t-testa za odvisne vzorce ugotovili, da sta v motorični učinkovitosti med inicialnim in finalnim testiranjem napredovali tako kontrolna kot tudi eksperimentalna skupina. S pomočjo raziskave smo ugotovili tudi, da dodatna gibalna zaposlitev pozitivno vpliva na motorično učinkovitost, saj so otroci eksperimentalne skupine po finalnem testiranju v povprečju dosegali boljše rezultate v motorični učinkovitosti.
Ključne besede: motorična učinkovitost, gibalni razvoj, predšolski otrok, gibalne dejavnosti, motorični test MOT 4–6
Objavljeno v DKUM: 19.05.2023; Ogledov: 756; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,08 MB) |
7. PRIDOBLJENE KOMPETENCE ŠTUDENTOV PREDŠOLSKE VZGOJE NA PODROČJU ŠPORTNIH DEJAVNOSTI V VRTCU : diplomsko deloPolona Urh, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Pridobljene kompetence študentov predšolske vzgoje na področju športnih dejavnosti v vrtcu smo želeli pojasniti in opredeliti pridobljene kompetence študentov zaključnih letnikov študijskega programa Predšolska vzgoja Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem. V teoretičnem delu smo predstavili gibalne/športne dejavnosti ter strokovno usposobljenost vzgojiteljev za delo v vrtcu. Opisali smo ključne, splošne in specifične kompetence ter kompetence vzgojiteljev na področju športnih dejavnosti v vrtcu, ki smo jih delili na želene, pridobljene in dejanske kompetence. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo, kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 111 študentov PeF UM in PeFUP. Ti predstavljajo neslučajnostni vzorec. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so pridobljene kompetence študentov zaključnih letnikov programa Predšolska vzgoja za področje športnih dejavnosti v vrtcu, in ugotoviti, ali obstajajo razlike v pridobljenih kompetencah med študenti študijskih programov Predšolska vzgoja Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem. Ugotovili smo, da se študenti obeh fakultet rekreativno ukvarjajo s športom enkrat tedensko in da študenti PeF UP pripisujejo večjo pomembnost splošnim in specifičnim kompetencam kot študenti PeF UM. Rezultati so pokazali, da imajo študenti, ki so končali splošno gimnazijo, več pridobljenih kompetenc in pripisujejo večji pomen izvajanju gibalnih/športnih vsebin kot drugi ter da se najbolj usposobljene za izvajanje gibalnih/športnih vsebin v vrtcu počutijo študenti, ki so končali drugo srednjo šolo.
Ključne besede: gibalne/športne dejavnosti, ključne kompetence vzgojitelja, splošne kompetence vzgojitelja, specifične kompetence vzgojitelja, kompetence na gibalnem/športnem področju v vrtcu, pridobljene kompetence
Objavljeno v DKUM: 28.01.2022; Ogledov: 1004; Prenosov: 111
Celotno besedilo (576,26 KB) |
8. Vpliv količine gibalnih dejavnosti na gibalno učinkovitost predšolskih otrok : diplomsko deloKatja Ložar, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv količine gibalnih dejavnosti na gibalno učinkovitost predšolskih otrok smo v teoretičnem delu predstavili otrokov gibalni razvoj, motorične sposobnosti ter gibalno učinkovitost in gibalne dejavnosti, ki so primerne v predšolskem obdobju. Opisali smo vzgojiteljevo vlogo, ki ima velik pomen pri izbiri in količini gibalnih dejavnosti, s katerimi pripomore h gibalnemu razvoju otroka. V empiričnem delu je predstavljena izvedena raziskava, s katero smo ugotavljali, ali količina gibalnih dejavnosti vpliva na razvoj gibalne učinkovitosti predšolskih otrok. V raziskavi smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo. Raziskovalni vzorec je bil neslučajnostni, priložnostni iz konkretne populacije otrok, starih 5-6 let in 4 vzgojiteljice iz Vrtca Ribnica. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko, anketni vprašalnik z vprašanji zaprtega in polodprtega tipa za vzgojitelje ter motoričnimi testi za otroke. Rezultati raziskave so pokazali, da so bolj gibalno učinkoviti otroci, ki izvajajo gibanje 1-2-krat tedensko, kot otroci, ki izvajajo gibanje vsak dan. Glede na rezultate raziskave ne obstajajo statistično pomembne razlike, vendar se povsod kaže tendenca k statistično pomembnim razlikam. Zaradi pridobljenih rezultatov menimo, da vzgojiteljice na anketni vprašalnik niso odgovarjale iskreno, saj številni avtorji različnih knjig gibanju predšolskega otroka pripisujejo visoko pomembnost.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, motorične sposobnosti, vzgojitelj, gibalne dejavnosti, gibalna učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 1760; Prenosov: 217
Celotno besedilo (693,18 KB) |
9. Vloga tvegane igre za gibalno prakso predšolskih otrok : diplomsko deloŠpela Korošec, 2021, diplomsko delo Opis: Tvegana igra je opredeljena kot vznemirljiva in zahtevna oblika igre, ki lahko vključuje telesne poškodbe in je tesno povezana z otrokovim razvojem ter koristmi za zdravje otrok. Koncept tvegane igre otrokom predstavlja naravni in pomemben del življenja. Vendar pa veliko vzgojiteljev in učiteljev takšne oblike igre v vzgojno-izobraževalnih ustanovah ne spodbuja in jo obravnavajo kot nevarno obliko igre. Ta nenaklonjenost tvegani igri otrokom onemogoča, da bi se soočili in naučili dragocenih lekcij. Diplomsko delo Vloga tvegane igre za gibalno prakso predšolskih otrok se osredotoča na analizo in primerjavo različnih raziskav na temo tvegane igre in na podlagi teh spoznanj predstavlja praktične smernice za spodbujanje in uporabo tvegane igre na področju gibanja. Pomembno je, da v predšolskem obdobju otrokom ponudimo priložnosti, kjer ni vnaprej določenih korakov; pomembno je, da se osredotočimo na celoten postopek in ne na končni rezultat.
Ključne besede: pustolovska igra, predšolska vzgoja, doživljajska pedagogika, gibalne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 1106; Prenosov: 152
Celotno besedilo (606,20 KB) |
10. Gibalne dejavnosti in igra kot protiutež pošolanju vrtcevTomi Horvat, 2020, diplomsko delo Opis: Problem pošolanja se pojavi, ko se vrtec začne preveč ukvarjati z učnimi pristopi, ki so tradicionalno bolj značilni za šole. Vrtci bi morali samo zrahljati zemljo, na kateri bodo kasneje učitelji sejali. Vzgojitelji morajo previdno razmišljati o tem in izbirati gradivo, primerno za vrtce, načinu načrtovanja vzgojnih dejavnosti, izvedbi prikritega kurikuluma in načinu izvedbe učnih aktivnosti. Diplomsko delo Gibalne dejavnosti in igra kot protiutež pošolanju vrtcev se osredotoča na fenomen pošolanja vrtcev; kaj sploh to pomeni in zakaj se je začel pojavljati. Nato pa skušamo preko gibalnih dejavnosti in igre pojasniti, kako lahko ti dve dejavnosti služita kot protiutež temu pojavu. Namen diplomske naloge je izpostaviti problem pošolanja vrtcev in kako lahko gibalne dejavnosti in igra služijo kot protiutež temu. Uporabili smo komparativno metodo in metodo analize in sinteze. Preučili in primerjali smo pridobljene rezultate raziskav, člankov in študij.
Ključne besede: pošolanje, vrtec, gibalne dejavnosti, igra
Objavljeno v DKUM: 23.03.2021; Ogledov: 883; Prenosov: 107
Celotno besedilo (548,67 KB) |
