1. Povezanost gibalne ustvarjalnosti in gibalne kompetentnosti predšolskih otrokNina Lukman, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili teoretični vidik ustvarjalnosti, gibalne ustvarjalnosti, dimenzije ustvarjalnosti, gibalne kompetentnosti ter gibalna znanja. Želeli smo ugotoviti, ali obstaja povezanost med gibalno ustvarjalnostjo in gibalno kompetentnostjo predšolskih otrok, ali obstajajo razlike v gibalni kompetentnosti in ustvarjalnosti med dečki in deklicami ter kakšno vlogo imajo lokomotorne in manipulativne spretnosti pri kompetentnosti in ustvarjalnosti. V raziskavi smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Podatke smo zbrali na kvantitativen način, s pomočjo opazovanja in z ocenjevalnimi lestvicami. S pomočjo Testa motorične kreativnosti (Motor creativity test) (Bertsch, 1983), ki vsebuje elemente fleksibilnosti, fluentnosti in originalnosti, smo ocenjevali gibalno ustvarjalnost otrok. S pomočjo Testa motoričnega razvoja (Test of Gross Motor Development-TGMD-2) (Ulrich, 2000) smo ocenjevali gibalno kompetentnost otrok. V vzorec je bilo vključenih 39 otrok, starih šest let, iz vrtca Studenci Maribor – enota Limbuš in vrtca Ruše. Ocenjevali smo v prostorih vrtcev in v telovadnici. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da ni povezanosti med gibalno ustvarjalnostjo in gibalno kompetentnostjo. Prav tako med dečki in deklicami ni razlik v gibalni ustvarjalnosti, prav tako tudi ne v gibalni kompetentnosti. Tudi v ustvarjalnosti med manipulativnimi in lokomotornimi spretnostmi med spoloma ni razlik. Vendar pa so bili otroci kompetentnejši v lokomotornih kot manipulativnih spretnostih.
Ključne besede: predšolski otroci, gibalna znanja, gibalni razvoj, lokomotorne spretnosti, manipulativne spretnosti
Objavljeno v DKUM: 10.08.2020; Ogledov: 1130; Prenosov: 135
 Celotno besedilo (1,73 MB) |
2. VPLIV PLAVANJA NA USVAJANJE GIBALNIH ZNANJ PRI OTROCIHDoroteja Drevenšek, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv plavanja na usvajanje gibalnih znanj pri otrocih smo želeli ugotoviti vpliv plavanja na usvajanje gibalnih znanj pri otrocih. V teoretičnem delu smo predstavili plavanje, pozitivne učinke plavanja, pomen plavanja iz različnih vidikov ter različne tehnike plavanja. Izpostavili smo tudi gibalne sposobnosti, gibalni razvoj in gibalna znanja ter njihov pomen za gibalni in celostni razvoj. V empiričnem delu smo opravili pedagoški eksperiment na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije. V raziskovalni vzorec smo zajeli 50 otrok, starih pet let. Otroci eksperimentalne skupine so bili prisotni na plavalnem tečaju, otroci kontrolne skupine pa na plavalnem tečaju niso sodelovali. Kot merski instrument smo uporabili motorične teste. Rezultate testov smo obdelali z deskriptivno statistiko, za ugotavljanje razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino ter posledično za vrednotenje zastavljenih hipotez, pa smo analizirali podatke s t-testom za neodvisne vzorce. Rezultati raziskave so pokazali, da so v času pedagoškega eksperimenta na področju gibalnih znanj otroci eksperimentalne skupine napredovali bolj kot otroci kontrolne skupine. Zaključujemo, da plavalni tečaji pripomorejo k izboljšanju gibalnih znanj pri otrocih.
Ključne besede: plavanje, gibalne sposobnosti, gibalna znanja, otroci.
Objavljeno v DKUM: 06.11.2013; Ogledov: 22768; Prenosov: 237
Celotno besedilo (702,27 KB) |
3. VPLIV REDNE GIBALNE DEJAVNOSTI NA RAZVOJ KOORDINACIJE PRI 1 DO 2 LETI STARIH OTROCIHHelena Lužar, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv redne gibalne dejavnosti na razvoj koordinacije pri 1 do 2 leti starih otrocih smo želeli ugotoviti, ali redna, načrtovana in strokovno vodena gibalna dejavnost vpliva na razvoj koordinacije pri od enega do dveh let starih otrocih. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili gibalne sposobnosti otrok, njihovo koordinacijo, telesne razsežnosti, gibalna znanja in gibalno izkušenjsko okolje ter opredelili gibalne dejavnosti v vrtcu in kompetence vzgojitelja na področju gibanja/športa. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati pedagoškega eksperimenta, v katerem so otroci eksperimentalne skupine med eksperimentom od dva- do trikrat na teden izvajali načrtovane in strokovno vodene gibalne dejavnosti s poudarkom na razvijanju koordinacije, otroci kontrolne skupine pa so v tem času izvajali gibalne dejavnosti po letnem delovnem načrtu vzgojiteljice. Otroke smo testirali s pomočjo štirih testov gibalnih znanj. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da so otroci eksperimentalne skupine po izvedenem pedagoškem eksperimentu napredovali bolj kot otroci iz kontrolne skupine.
Ključne besede: Gibalne sposobnosti otrok, koordinacija, telesne razsežnosti otrok, gibalna znanja, gibalno izkušenjsko okolje, gibalne dejavnosti v vrtcu, kompetence vzgojitelja
Objavljeno v DKUM: 11.06.2013; Ogledov: 1933; Prenosov: 332
Celotno besedilo (565,29 KB) |
4. VPLIV ELEMENTARNIH GIBALNIH IGER NA USVAJANJE GIBALNIH ZNANJ PRI PREDŠOLSKIH OTROCIHNastja Škrinjar, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv elementarnih gibalnih iger na usvajanje gibalnih znanj pri predšolskih otrocih sestavljata teoretični in empirični del.
V teoretičnem delu so predstavljene telesne značilnosti predšolskih otrok, gibalne sposobnosti, gibalna znanja, pomen elementarnih iger v otrokovem razvoju, gibalno izkušenjsko bogato okolje in kompetence vzgojitelja v vrtcu pri gibalnem razvoju otroka.
V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave o vplivu izvajanja elementarnih gibalnih iger pri rednih gibalno-športnih dejavnostih v vrtcu na razvoj gibalnih znanj otrok. Rezultate smo pridobili na osnovi vzorca 47 otrok, starih od pet do šest let. Med pedagoškim eksperimentom so otroci eksperimentalne skupine poleg redne gibalno-športne dejavnosti dvakrat tedensko v obsegu 20 vadbenih ur izvajali še načrtovane in strokovno vodene elementarne gibalne igre, otroci kontrolne skupine pa v tem času niso imeli posebnega poudarka na elementarnih gibalnih igrah. Rezultati motoričnih testov so privedli do ugotovitev, da so na začetnem in končnem testiranju dečki pri motoričnih testih dosegli boljše rezultate kot deklice, da so otroci eksperimentalne skupine na končnem testiranju dosegli boljše rezultate kot otroci kontrolne skupine in da načrtovane in vodene elementarne gibalne igre vplivajo na razvoj gibalnih znanj.
Ključne besede: telesne značilnosti, gibalne sposobnosti, gibalna znanja, predšolski otrok, elementarne igre
Objavljeno v DKUM: 28.05.2013; Ogledov: 2367; Prenosov: 646
Celotno besedilo (1,58 MB) |
5. ANALIZA NEKATERIH TELESNIH ZNAČILNOSTI, GIBALNIH SPOSOBNOSTI IN USVOJENIH GIBALNIH ZNANJ OTROK V SREDIŠČU OB DRAVIPolona Rotar, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Analiza nekaterih telesnih značilnosti, gibalnih sposobnosti in usvojenih gibalnih znanj otrok v Središču ob Dravi je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Z rezultati testiranja smo želeli ugotoviti – analizirati stanje telesnih značilnosti, gibalnih sposobnosti in usvojenih gibalnih znanj 4–7-letnih otrok. V teoretičnem delu so predstavljene telesne značilnosti otrok, gibalne sposobnosti otrok in ustvarjanje gibalnih znanj otrok v predšolskem obdobju. Predstavili smo tudi gibalno izkušenjsko bogato okolje. V empiričnem delu so prikazane meritve telesnih značilnosti in predstavljeni so rezultati motoričnih testov. Telesne značilnosti in motorične sposobnosti so bile izmerjene na vzorcu 45 otrok v starosti od četrtega do sedmega leta, pri čemer sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda raziskovanja. Otroke smo testirali z devetimi motoričnimi testi; od tega je bilo 5 testov gibalnih sposobnosti in 4 testi gibalnih znanj. S testi smo ugotavljali koordinacijo, agilnost, ravnotežje, eksplozivno in vzdržljivostno moč. Rezultati so prikazani glede na spol, starost, telesno težo, telesno višino in indeks telesne mase. Ugotovljeno je, da razlika v testih motoričnih sposobnosti in gibalnih znanj med dečki in deklicami obstaja. Ugotovljeno je tudi, da so otroci z višjim indeksom telesne mase dosegli slabše rezultate v testih motoričnih sposobnosti in boljše rezultate v testih gibalnih znanj od otrok z nižjim indeksom telesne mase. Na osnovi povprečnih rezultatov testiranja ugotavljamo, da se rezultati testov motoričnih sposobnosti in gibalnih znanj dečkov statistično ne razlikujejo od deklic. Ugotavljamo tudi, da statistično značilna razlika v rezultatih motoričnih sposobnosti med starejšimi in mlajšimi otroki ne obstaja; v rezultatih gibalnih znanj med starejšimi in mlajšimi otroki pa obstaja.
Ključne besede: telesne značilnosti, gibalne sposobnosti, gibalna znanja, štiri do sedem let stari otroci, telesna teža, telesna višina, indeks telesne mase.
Objavljeno v DKUM: 04.01.2013; Ogledov: 3363; Prenosov: 288
Celotno besedilo (1,11 MB) |
6. USTVARJANJE GIBALNIH ZNANJ V PREDŠOLSKEM OBDOBJUSergeja Blažič, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Ustvarjanje gibalnih znanj v predšolskem obdobju smo želeli na podlagi analiziranih podatkov in virov ugotoviti, kaj vse vpliva na ustvarjanje gibalnih znanj pri otroku. Ugotavljali smo razvojne značilnosti predšolskih otrok in gibalne kompetence otroka. Zanimal nas je pomen ustvarjanja gibalnih znanj otroka, sredstva za ustvarjanje gibalih znanj ter vloga in različni vplivi, pomen in omejitve pri ustvarjanju gibalnih znanj otroka. Ugotovili smo, da je gibanje za otroka ključnega pomena, saj kar otrok zamudi v otroštvu, ne more nikoli več nadoknaditi, ter da so za obvladovanje določene športne dejavnosti potrebna gibalna znanja, ki se jih človek nauči v različnih obdobjih. Raziskovalni izziv nam je predstavljalo dejstvo, da je gibalni razvoj povezan s telesnim, čustvenim in socialnim razvojem otroka. Ugotavljali smo tudi vlogo staršev in vzgojitelja pri oblikovanju gibalnih znanj. Naše ugotovitve potrjujejo dejstvo, da otroci prevzemajo navade in stališča od staršev in vzgojiteljev, ki imajo veliko vlogo pri ustvarjanju znanj otroka. Otroci gibalno znanje in izkušnje pridobivajo v procesu vadbe in učenja v novih, drugačnih, spreminjajočih se pogojih, ki jih nudi izkušenjsko bogato gibalno okolje.
Ključne besede: razvojne značilnosti, gibalni razvoj, telesni razvoj, čustveni razvoj, socialni razvoj, gibalne kompetence otrok, kompetence vzgojitelja, gibalno okolje, gibalna znanja.
Objavljeno v DKUM: 16.05.2012; Ogledov: 2522; Prenosov: 379
Celotno besedilo (465,42 KB) |
7. Vpliv gibalnih sposobnosti na osvajanje gibalnih znanj 5-6 let starih otrokSandra Prapotnik, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv gibalnih sposobnosti na osvajanje gibalnih znanj 5-6 let starih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene gibalne kompetence otroka, telesni in gibalni razvoj, gibalne sposobnosti otrok, gibalna znanja v predšolskem obdobju, gibalno izkušenjsko okolje in kompetence vzgojitelja v vrtcu. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, pridobljeni s pomočjo pedagoškega eksperimenta, pri katerem so bili otroci eksperimentalne skupine prisotni pri izvajanju dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti s poudarkom na razvijanju gibalnih sposobnosti, otroci kontrolne skupine pa pri teh dejavnostih niso sodelovali. Rezultati kažejo, da so otroci eksperimentalne skupine v času pedagoškega eksperimenta na področju gibalnih sposobnosti in gibalnih znanj napredovali bolj kot otroci kontrolne skupine; da dodatno strokovno vodene in načrtovane gibalne/športne dejavnosti, ki imajo poudarek na razvijanju gibalnih sposobnosti, pozitivno vplivajo na osvajanje gibalnih znanj, saj so otroci eksperimentalne skupine dosegli boljše rezultate od otrok kontrolne skupine, ki niso imeli dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti. Rezultati kažejo tudi, da primerno razvite gibalne sposobnosti pri otrocih, starih 5-6 let, pozitivno vplivajo na osvajanje njihovih gibalnih znanj.
Ključne besede: gibalne kompetence otroka, gibalni razvoj otrok, telesni razvoj otrok, gibalne sposobnosti otrok, gibalna znanja v predšolskem obdobju
Objavljeno v DKUM: 23.04.2012; Ogledov: 3644; Prenosov: 409
Celotno besedilo (861,15 KB) |
8. VPLIV NAČRTOVANIH IN VODENIH GIBALNIH DEJAVNOSTI NA OSVAJANJE GIBALNIH ZNANJ 3-4 LETA STARIH OTROKMarjana Knuplež, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv načrtovanih in vodenih gibalnih dejavnosti na osvajanje gibalnih znanj 3—4 leta starih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalne kompetence otroka, gibalni razvoj in gibalne sposobnosti 3—4 leta starih otrok ter opredelili pojma gibalna znanja in gibalno izkušenjsko bogato okolje. V empiričnem delu smo na podlagi pedagoškega eksperimenta ugotavljali vpliv načrtovanih in vodenih gibalnih dejavnosti na osvajanje gibalnih znanj 3—4 leta starih otrok. Pedagoški eksperiment je potekal v časovnem obdobju treh mesecev. Eksperimentalni vzorec so predstavljali 3—4 leta stari otroci. Na osnovi rezultatov pedagoškega eksperimenta smo ugotovili, da obstajajo razlike v gibalnih znanjih med eksperimentalno in kontrolno skupino. Na osnovi t-testa smo tudi ugotovili, da načrtovane in vodene gibalne dejavnosti s poudarkom na razvijanju gibalnih sposobnosti pozitivno vplivajo na ustvarjanje gibalnih znanj predšolskih otrok.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, gibalna znanja, gibalne kompetence, gibalne/športne dejavnosti, gibalno izkušenjsko bogato okolje, pedagoški eksperiment.
Objavljeno v DKUM: 03.04.2012; Ogledov: 3332; Prenosov: 416
Celotno besedilo (1,00 MB) |
9. VPLIV KOORDINACIJE NA USTVARJANJE GIBALNIH ZNANJ PREDŠOLSKIH OTROKBeti Škrjanec, 2011, diplomsko delo Opis: Povzetek
Diplomsko delo z naslovom Vpliv koordinacije na ustvarjanje gibalnih znanj predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalna znanja in koordinacijo v predšolskem obdobju. V empiričnem delu smo na osnovi pedagoškega eksperimenta želeli ugotoviti vpliv koordinacija na ustvarjanje gibalnih znanj pri predšolskih otrocih. Pedagoški eksperiment je potekal v časovnem obdobju treh mesecev. Slučajnostni vzorec iz konkretne populacije predstavljajo pet let starih otroci. Otroci eksperimentalne skupine so imeli v času eksperimenta dvakrat tedensko gibalne načrtovane in vodene dejavnosti s poudarkom na koordinaciji. Postopek zbiranja podatkov je potekal v kvantitativni tehniki. Za pridobivanje podatkov o koordinaciji in gibalnih znanjih otrok smo uporabili baterijo devetih motoričnih testov. Podatke smo kvantitativno obdelali in analizirali z deskriptivno statistiko in bivariatno analizo, rezultate smo grafično in tabelarično prikazali. Na osnovi t-testa smo ugotovili, da načrtovane in vodene gibalne dejavnosti s poudarkom na razvijanju koordinacije pozitivno vplivajo na ustvarjanje gibalnih znanj predšolskih otrok.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, koordinacija, gibalna znanja, pedagoški eksperiment
Objavljeno v DKUM: 05.01.2012; Ogledov: 3173; Prenosov: 371
Celotno besedilo (1,19 MB) |
10. VPLIV TEKALNIH ELEMENTARNIH IGER NA USVAJANJE GIBALNIH ZNANJ PET LET STARIH OTROKJožica Libman, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi Vpliv tekalnih elementarnih iger na usvajanje gibalnih znanj pet let starih otrok sta v teoretičnem delu opisana gibalni in telesni razvoj otrok, predstavljene so gibalne in funkcionalne sposobnosti ter gibalna znanja pet let starih otrok ter na teoretičnem nivoju opisane elementarne tekalne igre in predstavljene kompetence vzgojitelja na področju gibalnih dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu so prikazani rezultati dvomesečnega pedagoškega eksperimenta z namenom ugotoviti vpliv elementarnih tekalnih iger na usvajanje gibalnih znanj. Namenski neslučajnostni vzorec predstavljajo pet let stari otroci, kot merski instrument je bilo uporabljenih devet motoričnih testov. Rezultati pedagoškega eksperimenta, pridobljeni na testiranjih in obdelani na nivoju osnovne deskriptivne statistike, dokazujejo, da načrtovane in strokovno vodene elementarne tekalne igre pozitivno vplivajo na usvajanje gibalnih znanj pri opazovanem vzorcu pet let starih otrok.
Ključne besede: Gibalna znanja, gibalne sposobnosti, elementarne tekalne igre, predšolski otrok.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2011; Ogledov: 5658; Prenosov: 625
Celotno besedilo (897,20 KB) |
