| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 42
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
XIV. divizija »nabira kilometre« – projekt za spodbujanje gibalne aktivnosti na Osnovni šoli XIV. divizije Senovo : magistrsko delo
Andraž Polutnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Po prvem šolanju na daljavo zaradi epidemije covida-19 smo na osnovni šoli XIV. divizije Senovo opazili upad gibalne dejavnosti pri učencih in v času ponovnega zaprtja šol sestavili ekipo za izvedbo projekta, ki bi učence in zaposlene spodbudil k aktivnemu življenjskemu slogu. Tako smo oblikovali projekt XIV. divizija »nabira kilometre«, ki je ob povezavi imena šole in zgodovinske zgodbe ter povezanosti celotnega kraja z boji XIV. divizije motiviral učence in zaposlene k »nabiranju kilometrov« na krajših, daljših sprehodih ali tekih. Namen magistrskega dela je predstaviti primer dobre prakse — projekt XIV. divizija »nabira kilometre«. Časovna izvedba projekta je sovpadala s časom bojev XIV. divizije na slovenskih tleh iz leta 1944. Sodelujočim smo zastavili izziv, da se v 20 dneh približajo ali celo premagajo razdaljo 180 kilometrov. V projektu so sodelovali učenci iz vseh razredov, učitelji in ostali zaposleni na šoli. Aktivnih je bilo 162 udeležencev, ki so skupno zbrali več kot 10.000 kilometrov. Da je projekt učence in zaposlene spodbudil k aktivnejšemu življenjskemu slogu, dokazuje povprečna dnevna vrednost, ki je več kot 7,5 kilometrov na posameznika oz. posameznico. Poleg glavne športne aktivnosti je projekt vključeval tudi vsebine iz drugih predmetov, ki jih je bilo mogoče spremljati na za ta namen ustvarjeni spletni strani. Projekt je bil dobro zasnovan. Zanimanje za sodelovanje je bilo veliko. Zbranih je bilo ogromno kilometrov. Prav tako je bila izkazana želja po nadaljevanju projekta v prihodnje.
Ključne besede: XIV. divizija, nabiranje kilometrov, šport, gibalna dejavnost, zdravje
Objavljeno v DKUM: 14.06.2022; Ogledov: 103; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (3,72 MB)

2.
Nogomet kot interesna dejavnost za mlajše učence osnovne šole. : magistrsko delo
Luka Rajh, 2021, magistrsko delo

Opis: Gibalne aktivnosti so za otrokov razvoj zelo pomembne, saj mu poleg funkcionalnih in gibalnih sposobnosti pomagajo razvijati tudi socialne, čustvene in spoznavne lastnosti. Velikokrat se učenci poleg pouka športne vzgoje odločijo tudi za udeležbo v različnih interesnih dejavnostih, ki pomagajo pri razvijanju in odkrivanju učenčevih interesov ter so namenjene sprostitvi. Zelo pogosta in priljubljena interesna dejavnost je zagotovo nogomet, ki velja za zelo razširjeno igro, ter tako številnim posameznikom predstavlja zadovoljstvo in veselje. Namen magistrskega dela je predstaviti teoretično izhodišče ter nato pripraviti program za celoletno vadbo in na koncu izvesti in evalvirati tri ure nogometa kot interesno dejavnost v osnovni šoli. V ta namen smo izdelali letni program dela za interesno dejavnost nogomet (35 vadbenih enot). Pri vsaki vadbeni enoti so natančno opredeljeni cilji in rekviziti, natančno je zapisan pripravljalni del z uvodno igro in gimnastičnimi vajami ter glavni in zaključni del. V program je bilo vključenih 22 učencev petega razreda, ki so predstavljali neodvisen in neslučajnostni vzorec. V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda praktičnega pedagoškega raziskovanja (opazovanje). Uporabljeni so bili tudi kvalitativni postopki metodologije. Rezultati so nas presenetili, saj smo pričakovali, da se bo več fantov in deklet opredelilo, da so jim bile izvedene vadbene enote zelo všeč, prav tako smo pričakovali, da bi se več učencev, v primeru, da bi organizirali interesno dejavnost nogomet, le-tega tudi udeležilo. Vzroke za takšen rezultat lahko iščemo predvsem v majhnem vzorcu, ki ga tako ne moremo posplošiti na celotno populacijo.
Ključne besede: šport, nogomet, interesna dejavnost, gibalna aktivnost
Objavljeno v DKUM: 28.01.2022; Ogledov: 247; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

3.
Odnos romskih učencev v Prekmurju do vključevanja v različne športne aktivnosti : magistrsko delo
Tjaša Grah, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen te raziskave je bil s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti odnos romskih učencev v Prekmurju do vključevanja v različne športne aktivnosti. Sodelovalo je 100 romskih učencev (58 % deklic in 42 % dečkov), starih od šest do petnajst let, s povrečno starostjo 11 let (SD = 2, 756), iz naslednjih krajev v Prekmurju: Dolič, Serdica, Sotina, Pertoča, Ropoča, Krašči, Domajinci, Pušča, Dolga vas, Vanča vas, Beltinci in Dolina. S pomočjo podatkov, pridobljenih z vprašalnikom, smo v statističnem programu SPSS naredili frekvenčno analizo. Rezultati kažejo, da ima večina udeležencev pozitiven odnos do športa in da ga v veliki meri vključuje v svoje življenje. Najbolj priljubljena organizirana športna dejavnost je nogomet. Kot vzrok za ugoden odnos do športa in z njim povezanih dejavnosti so bili ugotovljeni različni dejavniki, od razpoložljivosti infrastrukture v domačem in šolskem kraju kot tudi redno, tedensko, vključevanje športa v svoje življenje. Uporabna vrednost raziskave se kaže v doživljanju športa kot takega in načinu življenja romskih učencev. Izsledki raziskave bi tako lahko bili osnova za poučevanje športne vzgoje v osnovni šoli, ki stremi k medsebojnemu sodelovanju in spodbujanju drugačnosti ter pripomore k boljši vključenosti mladih Romov in tako spodbuja možnosti za uspešno integracijo s slovensko mladino na splošno.
Ključne besede: etnične supine, gibalna dejavnost, otroci, stališča
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 142; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

4.
Stališča učencev do športa glede na spol in starost
Sara Mernik, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti stališča otrok do športa glede na spol in starost, zanimale so nas športne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, trajanje in pogostost izvajanja športnih dejavnosti, prostočasne aktivnosti, okoljske spodbude za ukvarjanje s športnimi dejavnostmi, motivi za ukvarjanje ter vzroki za neukvarjanje s športom in najljubše športne panoge ter čas namenjen izvajanju teh panog v šolah. Vzorec je zajemal 441 otrok, od tega 212 dečkov in 229 deklic, ki obiskujejo osnovne šole po Sloveniji. Razlike v pogostosti izvajanja športnih dejavnosti in trajanju športnih dejavnosti ter razlike v trditvah smo preverjali s t-preizkusim za neodvisne vzorce. Statistično značilne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05. Rezultati raziskave kažejo, da dečki in deklice v klubih ali društvih trenirajo različne športe, do razlik pa prihaja tudi v trajanju in pogostosti izvajanja športnih dejavnosti. Dečki in deklice prav tako ne izbirajo enakih prostočasnih aktivnosti, razlikujejo pa se tudi njihovi motivi za ukvarjanje s športom, ugotovljene so bile tudi nekatere razlike v priljubljenosti panog iz Učnega načrta za predmet Šport in izvajanju le-teh. Dečki se v primerjavi z deklicami bolj pogosto in za dlje časa posvečajo športnim dejavnostim, medtem ko deklice pogosteje obiskujejo glasbeno šolo in prebirajo knjige.
Ključne besede: gibalna dejavnost, učenci, motivacija
Objavljeno v DKUM: 17.09.2020; Ogledov: 496; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

5.
Povezanost sestave telesa in športne aktivnosti v 4., 5. in 6. razredu osnovne šole pri dekletih
Anja Žitek, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je primerjava telesne sestave in telesnih razsežnosti med nizko, srednje in visoko športno aktivnimi dekleti, starimi med devet in enajst let, glede na njihovo telesno sestavo. V raziskavo je bilo vključenih 163 deklet drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Raziskava je bila opravljena na osmih mestnih, primestnih in vaških osnovnih šolah Severovzhodne Slovenije. Telesno težo, telesno višino, podkožno maščevje in kožno gubo tricepsa smo izmerili s standardnim antropometrijskim inštrumentarijem. Z analizatorjem sestave telesa smo pridobili podatke o telesni sestavi merjenk – o deležu vode, proteinov in mineralov v njihovem telesu. Podatke o športni aktivnosti merjenk smo pridobili z vprašalnikom ugotavljanja športne aktivnosti otrok. Za ugotavljanje statistično značilnih razlik v telesnih značilnostih in telesni sestavi merjenk smo uporabili enosmerno analizo variance (ANOVA) ter Scheefejev post-hoc test. Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike med nizko, srednje in visoko športno aktivnimi petošolkami v vsebnosti mineralov v telesu. Dekleta, ki so srednje aktivna, imajo več mineralov v telesu kot tista, ki so nizko ali visoko aktivna. Petošolke, ki so srednje športno aktivne, imajo prav tako več podkožnega maščevja kot tiste, ki so nizko ali visoko športno aktivne. Ugotovitve kažejo, da pri petošolkah obstajajo statistično značilne razlike v telesni teži in kožni gubi tricepsa.
Ključne besede: morfološke značilnosti, merjenje telesnih razsežnosti, gibalna dejavnost, deklice.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 495; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (910,94 KB)

6.
Učinkovitost programa strnjene vadbe osnovnih odbojkarskih prvin v petem razredu osnovne šole
Zala Gracej, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil pripraviti, izvesti ter evalvirati program strnjene vadbe osnovnih tehničnih odbojkarskih elementov. Prav tako smo želeli preveriti in ovrednotiti teoretično ter praktično znanje učencev. V program smo vključili petnajst učencev petega razreda OŠ Muta, ki so predstavljali neodvisen in neslučajnostni vzorec. V magistrskem delu smo uporabili deskriptivno, kavzalno-eksperimentalno ter komparativno metodo pedagoškega raziskovanja. Pred izvedbo programa, takoj po izvedbi in tri mesece po izvedbi, smo preverili teoretično in praktično znanje zgornjega ter spodnjega odboja sodelujočih. Teoretično znanje smo preverili s pomočjo »Vprašalnika o teoretičnem poznavanju odbojkarskih prvin«, rezultate pa smo kasneje obdelali v programu SPSS s Friedmanovi preizkusom. Praktično znanje smo preverili s pomočjo oblikovanih kriterijev tehnične pravilnosti izvedbe zgornjega in spodnjega odboja, ki so nastali na podlagi teorije. Na podlagi le-teh smo določili, ali je merjenčevo praktično znanje dobro, srednje ali slabo. Predvidevali smo, da bodo rezultati takoj po strnjeni vadbi pokazali boljše teoretično kot tudi praktično znanje osnovnih odbojkarskih prvin, in da bodo učenci sposobni tudi igre 1 : 1, po treh mesecih pa bo znanje nekoliko upadlo, vendar bo še vedno višje, kot je bilo pred izvedbo programa. Rezultati so pokazali statistično značilno razliko med teoretičnim poznavanjem zgornjega in spodnjega odboja, pred in po izvedbi programa, rezultati so bili seveda boljši po sami izvedbi programa. Prav tako so merjenci napredovali tudi v praktični izvedbi zgornjega in spodnjega odboja. Po treh mesecih je teoretično in praktično znanje učencev nekoliko upadlo, vendar je bilo še vedno višje kot pred izvedbo programa. Presenetljivo se je ponekod nivo znanja, po treh mesecih, po izvedbi programa dvignil. Učenci tudi po zaključku strnjene vadbe še niso bili sposobni igre 1 : 1 , prav tako se v okviru programa nismo lotili učenja spodnjega servisa. Glede na sprotne analize in evalvacije izvedenih vadbenih enot smo podrobni program vadbe sprotno prilagajali, zato lahko rečemo, da je bil kljub temu, da nismo izvajali igre 1 : 1, uspešno izveden, saj smo uresničili zadane cilje. Usvajanje osnovnih tehničnih odbojkarskih elementov predstavlja za učence prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja velik izziv. Za oblikovanje ustreznih gibalnih vzorcev je v tem starostnem obdobju treba nameniti vadbi teh elementov: najprej večji obseg strnjene vadbe, kasneje pa urjenje ter izpopolnjevanje naučenih vzorcev v rednih časovnih intervalih. Le tako bodo učenci osvojili osnovne tehnične elemente odbojkarske igre do te mere, da bodo lahko v višjih razredih osnovne šole svoje zanje nadgradili in sodelovali pri igri čez vrvico 3 : 3 ter mali odbojki.
Ključne besede: odbojka, gibalna dejavnost, šport, trenažni proces, učenci
Objavljeno v DKUM: 03.02.2020; Ogledov: 817; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

7.
Primerjava gibalne učinkovitosti športno aktivnih in športno neaktivnih študentov ocenjenih z metodo FMS
Urška Rebernak, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezanost med športno aktivnostjo študentov in skladnostjo oziroma neskladnostjo v moči in gibljivosti mišic trupa in okončin, izmerjeno s pomočjo metode FMS (Functional Movement Screen). V raziskavo je bilo vključenih 80 študentk Pedagoške fakultete v Mariboru, starih med 20 in 24 let. S pomočjo ankete smo študentke uvrstili med športno aktivne (športno aktivne več kot 30/min dan) in športno neaktivne (športno aktivne manj kot 30 min/dan). Študentke so bile testirane s pomočjo metode FMS. Za statistično obdelavo podatkov je bil uporabljen računalniški program SPSS 20.0 za Windows. Z neparametričnim Mann-Whitney preiskusom za neodvisne vzorce smo ugotavljali statistično značilnost razlik v povprečjih rangov dveh skupin. Stopnja zaupanja pri vseh testih je bila 95 %. Rezutltati so pokazali, da v izvedbah FMS testov med skupinama športno aktivnih in športno neaktivnih študentk obstajajo razlike. Med športno aktivnostjo študentk in skladnostjo oziroma neskladnostjo v moči in gibljivosti mišic trupa in okončin, obstaja povezanost. Športno aktivne študentke pri testnih nalogah dosegajo višje ocene, kot športno neaktivne študentke, vendar pa je pri športno aktivnih študentkah zaznati neskladja v mnogo večji meri kot pri športno neaktivnih študentkah. Neskladja se pojavljajo pri testnih nalogah PRESTOP OVIRE z desno nogo in PRESTOP OVIRE z levo nogo, IZPADNI KORAK z levo nogo in IZPADNI KORAK z desno nogo, ZAROČENJE z levo roko in ZAROČENJE z desno roko, DVIG IZTEGNJENE NOGE z levo nogo in DVIG IZTEGNJENE NOGE z desno nogo, DVIG NOGE IN ROKE V OPORI KLEČNO z levo dvignjeno roko in DVIG NOGE IN ROKE V OPORI KLEČNO z desno dvignjeno roko. Gibalne sposobnosti se torej s primerno organizirano, vodeno in posamezniku prilagojeno športno aktivnostjo ali prostočasno vadbo lahko dodatno razvijajo. Športno neaktivni posamezniki imajo slabše razvite obe polovici telesa, med tem ko imajo športno aktivni posamezniki eno polovico telesa bolje razvito. Enolična športna aktivnost torej ne prispeva k skladnemu razvoju gibalnih sposobnosti, zato bi morala biti športna aktivnost otrok, mladostnikov, odraslih, raznolika in raznovrstna ter pravilno načrtovana.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, motorične sposobnosti, gibalna dejavnost, skladnost
Objavljeno v DKUM: 29.08.2019; Ogledov: 665; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

8.
Primerjava povezanosti športne dejavnosti in učne uspešnosti učenk in učencev
Kim Miklaužič, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je ugotoviti, kakšna je povezava učne uspešnosti in športne dejavnosti učenk in učencev. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 348 učencev, starih od 9 do 11 let, in je potekala na osnovnih šolah severovzhodne Slovenije. Podatke smo v okviru projekta Trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja zbirali s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov. Zbrane podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS Statistic 21.00 za Windows. Za preverjanje razlik pri športni dejavnosti med učno uspešnejšimi in učno manj uspešnimi učenci smo uporabili enosmerno analizo variance (ANOVA). Statistično značilne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja (p≤0,05). S Post-Hoc (Scheffe) preizkusom smo natančneje definirali razlike v času, ki ga različno učno uspešni učenci namenjajo športni dejavnosti. Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v času, ki ga za organizirano športno dejavnost v klubu namenjajo učno zelo uspešni, učno uspešni in učno manj uspešni dečki pri slovenščini. Statistično značilna razlika se je pokazala tudi v času, ki ga učno zelo uspešni, učno uspešni in učno manj uspešni dečki pri matematiki namenjajo za organizirano športno dejavnost v klubu, športno interesne dejavnosti in v času, ki ga dečki namenijo športni dejavnosti dnevno. Statistično značilna razlika je bila tudi v času, ki ga učno zelo uspešne, učno uspešne in učno manj uspešne deklice pri slovenščini namenjajo za organizirano športno dejavnost v klubu. Prav tako, se je pokazala statistično pomembna razlika v času, ki ga učno zelo uspešne, učno uspešne in učno manj uspešne deklice pri matematiki namenjajo za organizirano športno dejavnost v klubu. Čeprav v več primerih nismo odkrili statistično značilnih razlik med vsemi obravnavanimi oblikami športne dejavnosti in učno uspešnostjo pri matematiki in slovenščini, ugotovitve kažejo, da sta ocena iz matematike in slovenščine tesno povezani z organizirano športno dejavnostjo v klubih tako pri dečkih kot pri deklicah. Učno zelo uspešni učenci so prav tako bolj športno dejavni.
Ključne besede: Razlike med spoloma, gibalna dejavnost, ocena iz matematike, ocena iz slovenščine, učni uspeh.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 905; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (1014,59 KB)

9.
Vpliv športnega pedagoga v vrtcu na gibalne sposobnosti predšolskih otrok
Simona Pirnat, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv športnega pedagoga v vrtcu na gibalne sposobnosti predšolskih otrok smo želeli ugotoviti vpliv športnega pedagoga v vrtcu na gibalne sposobnosti predšolskih otrok. V teoretičnem delu smo predstavili gibalne sposobnosti predšolskega otroka. Najprej smo predstavili otrokov razvoj do tretjega leta starosti, in sicer v obdobju dojenčka in malčka, nato pa še v predšolskem obdobju. Predstavili smo faze in stopnje gibalnega razvoja. Zadnji del teoretične vsebine smo namenili športnemu pedagogu v vrtcu. V empiričnem delu smo na osnovi kavzalno-neeksperimentalne metode predstavili rezultate motoričnih testov. V raziskavo smo zajeli neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije. To je bilo 56 otrok, starih od 2 do 3 let. V eksperimentalni skupini je bilo 28 otrok iz vrtca s športnim pedagogom, v kontrolni skupini pa je prav tako bilo 28 otrok iz vrtca brez športnega pedagoga. Rezultate testov smo obdelali z deskriptivno statistiko in jih prikazali v tabelah. Za ugotavljanje razlik med dvema skupinama in vrednotenje zastavljenih hipotez smo uporabili T-test za neodvisne vzorce. Rezultati obdelave podatkov so naši zastavljeni hipotezi, da delo športnega pedagoga v vrtcu pozitivno vpliva na gibalne sposobnosti predšolskih otrok in da organizirana gibalna dejavnost v vrtcu vpliva na razvoj gibalnih sposobnosti otrok, potrdili. Med skupinama tako obstaja statistično značilna razlika (p = 0,023; p < 0,05).
Ključne besede: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, gibalna dejavnost, športni pedagog v vrtcu
Objavljeno v DKUM: 17.11.2017; Ogledov: 1368; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

10.
Značilnosti športne dejavnosti staršev in njihovih otrok na prehodu iz otroštva v adolescenco
Martina Jeršič, 2017, magistrsko delo

Opis: Z magistrskim delom smo želeli analizirati značilnosti in povezanost športne dejavnosti in izobrazbe staršev s športnim udejstvovanjem njihovih otrok na prehodu iz otroštva v adolescenco. Podatki so se zbirali po osnovnih šolah severovzhodne Slovenije v okviru projekta »Sodobni trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja slovenskih osnovnošolcev – socialni status in življenjski stil sta pomembna dejavnika otrokovega življenja«. Podatke o športni dejavnosti otrok in staršev smo pridobili z vprašalnikoma. Prvi je bil namenjen otrokom, drugi pa njihovim staršem. Oba vprašalnika je rešil eden od staršev otroka. Tako smo pridobili podatke o spolu starša in otroka, količini časa (v minutah) in pogostosti (kolikokrat tedensko) ukvarjanja staršev oziroma njihovih otrok s športno dejavnostjo, oblikah športne dejavnosti otrok ter najvišji stopnji izobrazbe matere in očeta. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 344 učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, starih 9–11 let, in njihovih staršev. Od tega je bilo 163 deklic in 181 dečkov. Za ugotavljanje razlik v športnem udejstvovanju staršev in njihovih otrok glede na izobrazbeno strukturo staršev je bila uporabljena enosmerna analiza variance (ANOVA). Za ugotavljanje povezanosti posameznih spremenljivk (izobrazba matere, izobrazba očeta, pogostost športnega udejstvovanja matere, pogostost športnega udejstvovanja očeta) s športno dejavnostjo otrok je bila uporabljena regresijska analiza. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05 (P ≤ 0,05). Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike v športnem udejstvovanju staršev in otrok. Višje izobraženi očetje in matere športni dejavnosti namenijo približno en dan v tednu več kot nižje izobraženi očetje in matere. Hkrati pa očetje namenijo več časa športni dejavnosti (v urah na teden) kot nižje izobraženi očetje. Statistično značilna razlika se kaže v času, ki ga sinovi namenijo športni dejavnosti, glede na izobrazbo staršev. Sinovi očetov in mater z višjo izobrazbo so v povprečju pol ure na dan športno dejavnejši kot sinovi očetov in mater z nižjo izobrazbo. Statistično značilna razlika ne obstaja v času, ki ga hčere namenijo športni dejavnosti, glede na izobrazbo staršev. Ugotovili smo, da izobrazba staršev pojasnjuje športno udejstvovanje dečkov, pri deklicah se kaže statistična značilnost, vendar parametri niso tako izrazit pokazatelj njihovega športnega udejstvovanja.
Ključne besede: razvoj mladostnika, pozno otroštvo, gibalna dejavnost, materialni položaj.
Objavljeno v DKUM: 08.11.2017; Ogledov: 1159; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (983,59 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici