SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA STARŠEV PRI GIBALNEM RAZVOJU OTROK VRTCA KIDRIČEVO
Evelina Jurgec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, ali se starši zavedajo pomembnosti gibalnih/športnih dejavnosti svojih otrok, kakšen pomen jim pripisujejo v svojem in otrokovem življenju in kakšna je vloga staršev pri gibalni športni aktivnosti otrok. V teoretičnem delu je opisan motorični razvoj otrok, motorične sposobnosti otrok, njihove morfološke značilnosti, pomen gibalnih športnih aktivnosti na celostni razvoj otroka, vpliv družinskega okolja na motorični in morfološki razvoj otroka ter možnosti za gibalne športne aktivnosti v občini Kidričevo. V empiričnem delu na vzorcu 117 staršev ugotavljamo, da so starši skupaj z otrokom gibalno-športno aktivni in da najpogosteje izbirajo dejavnosti z žogo. V glavnem izbirajo aktivnosti na prostem. Nekaj otrok je vključenih v organizirane dejavnosti, glavna vzroka pa sta želja otroka po obiskovanju in izboljšanju gibalnih sposobnosti otrok. Na osnovi podatkov o teži in višini otrok, katerih starši so bili vključeni v raziskavo, ugotavljamo, da imajo tisti otroci, ki so športno aktivni s svojimi starši večkrat na teden ali samo ob vikendih, indeks telesne mase v mejah normale. Starši kot najpogostejši vzrok za športno neaktivnost navajajo pomanjkanje prostega časa.
Ključne besede: Ključne besede: motorični razvoj, predšolski otrok, gibalna športna dejavnost, vloga staršev
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 2391; Prenosov: 400
.pdf Polno besedilo (552,76 KB)

2.
PRIMERJAVA GIBALNE DEJAVNOSTI IN INDEKSA TELESNE MASE PODEŽELSKIH IN MESTNIH OTROK
Jasna Zajšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalni dejavnosti podeželskih in mestnih otrok glede na indeks telesne mase. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 630 otrok, starih od 9 do 11 let. V raziskavo so bili zajeti podeželski otroci, ki so v tem času obiskovali OŠ Cirkulane — Zavrč, OŠ Markovci, OŠ Laporje, OŠ Šmarje pri Jelšah in mestni otroci, ki so v tem času obiskovali OŠ Franc Rozman Stane in OŠ Tone Čufar. Gibalno dejavnost otrok smo ugotavljali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnjevali otroci sami. Na osnovi indeksa telesne mase so bili otroci razdeljeni v skupino z normalno telesno težo, skupino s prekomerno telesno težo in skupino z debelostjo. Razlike v gibalni dejavnosti med podeželskimi in mestnimi otroki smo ugotavljali s pomočjo T-testa, razlike v gibalni dejavnosti glede na indeks telesne mase pa smo ugotavljali z analizo variance (ANOVA). Statistično značilne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05. Rezultati kažejo, da v gibalni dejavnosti podeželskih in mestnih otrok ni statistično pomembnih razlik. Statistično pomembnih razlik tudi ne opazimo v gibalni dejavnost otrok glede na indeks telesne mase. Prav tako pa ne opazimo statistično pomembnih razlik v gibalni dejavnosti mestnih in podeželskih otrok glede na indeks telesne mase. Iz dobljenih rezultatov lahko povzamemo, da indeks telesne mase in bivalno okolje (podeželje ali mesto) ne vplivata na gibalno dejavnost otrok.
Ključne besede: gibalni razvoj, telesni razvoj, gibalna dejavnost, indeks telesne mase, bivalno okolje
Objavljeno: 15.04.2010; Ogledov: 2132; Prenosov: 357
.pdf Polno besedilo (627,13 KB)

3.
DEBELOST PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH V SLOVENSKIH GORICAH
Magdalena Franc, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Debelost pri predšolskih otrocih v Slovenskih goricah smo opisali kaj je debelost, vzroke za nastanek debelosti, kako debelost vpliva na zdravje in rast otrok ter kakšne so posledice debelosti. Spregovorili smo o pomenu zdrave prehrane in gibalne aktivnosti za zdravo življenje. Opisali smo vlogo vzgojiteljice pri soočanju z debelim otrokom in pomen njenega sodelovanja s starši. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo ankete med vzgojiteljicami v vrtcih na območju Slovenskih goric. Namen raziskave je bil dobiti podatke, kolikšen je delež debelih otrok v vrtcih, vpliv vzgojiteljic na oblikovanje jedilnikov, koliko in kakšne gibalne dejavnosti izvajajo, oblike sodelovanja s starši debelih otrok ter kako te otroke obravnavajo v vrtcu. Rezultati raziskave so pokazali, da je debelost pri predšolskih otrocih v vrtcih prisotna. Vzgojiteljice nimajo vpliva na oblikovanje jedilnikov v vrtcih, imajo pa pomembno vlogo pri navajanju na zdravo prehranjevanje. Gibalno športne aktivnosti izvajajo vsakodnevno v obliki iger na igrišču vrtca, sprehodov in iger na snegu. Vzgojiteljice, ki se srečujejo z debelimi otroci, jih spodbujajo pri gibalnih aktivnostih in navajanju na zdravo prehrano. Takšne otroke v svojih oddelkih obravnavajo enakopravno in jih ne izpostavljajo. Vzgojiteljice se v okviru sodelovanja s starši debelih otrok premalo dogovarjajo za skupno ukrepanje.
Ključne besede: debelost, predšolski otrok, zdrava prehrana, gibalna dejavnost
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2807; Prenosov: 322
.pdf Polno besedilo (405,61 KB)

4.
PREHRAMBENE NAVADE IN ŠPORTNA AKTIVNOST PREDŠOLSKIH OTROK V RUŠKIH VRTCIH
Simona Celcer, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti prehrambene navade in športne aktivnosti predšolskih otrok v ruških vrtcih in doma, ter kako izobrazba staršev vpliva na zdrav način življenja njih in njihovih otrok. Podatki so bili pridobljeni z anketiranjem 51 staršev predšolskih otrok v ruških vrtcih. Starši so odgovarjali na vprašanja, povezana s prehrambenimi navadami in športno aktivnostjo. Raziskava je bila osredotočena na spol otrok, njihovo telesno težo in telesno višino ter izobrazbo njihovih staršev. V teoretičnem delu so predstavljeni zdrava prehrana, prehrana za predšolske otroke, najpogostejše motnje hranjenja in njihove posledice, mesečni jedilnik vrtca Ruše, struktura motoričnih sposobnosti otrok, povezava motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti, vpliv organizirane gibalno-športne dejavnosti na motorični razvoj otrok, organizirane gibalno-športne dejavnosti za predšolske otroke v Rušah in dosedanje raziskave in ugotovitve. Rezultati empiričnega dela kažejo, da ima večina predšolskih otrok v ruških vrtcih normalno telesno težo, da več kot polovica otrok obiskuje organizirano športno dejavnost izven vrtca in da staršem primanjkuje časa za lastno aktivnost.
Ključne besede: Predšolski otrok, prehrana, morfološke značilnosti, gibalna športna dejavnost.
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2503; Prenosov: 203
.pdf Polno besedilo (455,66 KB)

5.
ŠPORTNA DEJAVNOST OTROK IN ODNOSI Z VRSTNIKI
Miha Ribič, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati povezanost športne dejavnosti in odnosov z vrstniki otrok, starih od devet do enajst let. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 453 otrok drugega triletja, od tega je bilo 233 deklic in 220 dečkov. Otroci so obiskovali OŠ Franca Rozmana - Staneta, OŠ Toneta Čufarja, OŠ Gustava Šiliha (Laporje), OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Hajdina, OŠ Markovci in OŠ Šmarje pri Jelšah. Športno dejavnost otrok in odnose z vrstniki smo ugotavljali z anketnim vprašalnikom, ki so ga otroci sami izpolnili. Za ugotavljanje odnosov med vrstniki je bil uporabljen Kindlov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children. Na osnovi pridobljenih podatkov, ki so bili obdelani z računalniškim programom SPSS za programsko okolje Windows, smo otroke razdelili v skupino nizko (do 30 minut), skupino srednje (od 31 do 60 minut) in skupino zelo športno dejavnih (več kot 60 minut) otrok drugega triletja. Razlike v odnosih med vrstniki med skupinami različno športno dejavnih otrok smo ugotavljali z analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistično značilnost razlik na ravni tveganja p≤0,05. Natančno opredelitev rezultatov smo opredelili s Post-hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati kažejo, da so športna dejavnost otrok in odnosi med vrstniki povezani. Med skupinami nizko, srednje in zelo športno dejavnih otrok obstajajo statistično značilne razlike v odnosih med vrstniki. Spol je tisti faktor zaradi katerega ne prihaja do razlik med odnosi z vrstniki. Prav tako prihaja do statistično značilnih razlik med skupinami različno športno dejavnih otrok v času, ki ga namenijo igri s prijatelji. V priljubljenosti med vrstniki prihaja do statistično pomembnih razlik med otroki — dečki in deklicami drugega triletja —, ki so nizko športno dejavni, srednje športno dejavni in zelo športno dejavni. Otroci, ki so zelo športno dejavni, se več igrajo z vrstniki kot njihovi manj športno dejavni vrstniki, prav tako so med vrstniki bolj priljubljeni in imajo boljši in kvalitetnejši odnos z vrstniki.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: gibalna dejavnost, drugo triletje, gibalni razvoj, prijatelji.
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1543; Prenosov: 215
.pdf Polno besedilo (1,18 MB)

6.
POVEZANOST NAČINA PREHRANJEVANJA IN ŠPORTNE AKTIVNOSTI OTROK
Daliborka Aleksič, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali sta način prehranjevanja in športna aktivnost povezana in ali se otroci, ki se ukvarjajo s športno aktivnostjo, drugače prehranjujejo od tistih, ki se ne ukvarjajo z njo. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 166 otrok, od tega 86 deklic in 80 dečkov. Skupina nizko športno aktivnih otrok je zajemala 48 učencev, skupina srednje športno aktivnih otrok 87 učencev in skupino zelo športno aktivnih otrok je sestavljalo 31 otrok. Otroci so v času anketiranja obiskovali osnovne šole v Obalno-kraški, Osrednjeslovenski in Podravski regiji. Športno aktivnost in prehranjevalne navade otrok so ocenjevali starši na podlagi anonimnega vprašalnika »Otrok med vplivi sodobnega življenjskega sloga«. Vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov, in sicer prvi del vprašalnika se je navezoval na starše, drugi del pa na njihove otroke. Statistično značilne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05. Povezanost prehranjevalnih navad in športne aktivnosti smo natančneje opredelili s Hi-kvadrat preizkusom. Rezultati kažejo, da v prehranskih navadah različno športno aktivnih otrok ni statistično značilnih razlik. Ugotavljamo, da športna aktivnost ni povezana s prehranjevalnimi navadami otrok
Ključne besede: gibalna dejavnost, zdrava prehrana, prvo triletje
Objavljeno: 10.11.2010; Ogledov: 1542; Prenosov: 114
.pdf Polno besedilo (865,25 KB)

7.
POVEZANOST ŠPORTNE DEJAVNOSTI IN TELESNE SAMOPODOBE OTROK V PODRAVJU
Klavdija Strniša, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati povezanost športne dejavnosti in telesne samopodobe otrok v Podravju med devetim in enajstim letom. Raziskava je potekala v šestih osnovnih šolah severovzhodne Slovenije. Vzorec je obsegal 452 otrok, od tega 233 deklic ter 219 dečkov. Podatki o spolu, starosti in telesni samopodobi so bili pridobljeni s pomočjo poslovenjene različice francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov The Physical Self-Inventory — short form. Podatki o športni dejavnosti otrok so bili zbrani s pomočjo vprašalnika o športni dejavnosti, na osnovi katerega so bili otroci razdeljeni v tri skupine; nizko dejavni (dejavni do 30 minut na dan), srednje dejavni (dejavni od 31 do 60 minut na dan) in zelo dejavni (dejavni več kot 60 minut na dan). Razlike v telesni samopodobi med skupinami različno športno dejavnih otrok smo ugotavljali z analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistično značilnost razlik na ravni tveganja 0,05 (p≤0,05). Razlike smo natančneje opredelili s Post-Hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati so pokazali, da obstajajo med skupinami nizko, srednje in zelo športno dejavnih otrok statistično značilne razlike v telesni samopodobi. Naknadna analiza povezanosti športne dejavnosti in telesne samopodobe, ločena po spolu, je pokazala, da prihaja do statistično pomembnih razlik samo pri dečkih. Dečki, ki so športno dejavni vsaj eno uro na dan, so bolj zadovoljni s svojimi gibalnimi sposobnostmi, bolj so zadovoljni sami s seboj in s tem, kar telesno zmorejo in bolj zaupajo v svoje gibalne sposobnosti kot dečki, ki so manj športno dejavni. Rezultati kažejo, da je športna dejavnost pomemben dejavnik pri oblikovanju telesne samopodobe dečkov.
Ključne besede: gibalna dejavnost, gibalne sposobnosti, samopodoba, umirjen telesni razvoj
Objavljeno: 18.01.2011; Ogledov: 1404; Prenosov: 226
.pdf Polno besedilo (1017,72 KB)

8.
ŠPORTNA DEJAVNOST IN ANTROPOMETRIJSKE RAZSEŽNOSTI OTROK
Danijela Muršec, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali med skupinami različno športno dejavnih otrok, obstajajo razlike v antropometrijskih razsežnostih in kakšne te razlike so. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 454 otrok (221 dečkov in 233 deklic), starih od 9 do 11 let. Otroci so v času opravljanja meritev obiskovali mestne, primestne in podeželske šole severovzhodne Slovenije. Športno dejavnost otrok smo preverjali s pomočjo pripravljenega anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili otroci sami. Na osnovi rezultatov smo otroke ločili po spolu in razdelili v skupine (nizko, srednje in zelo športno dejavni). Telesne mere otrok smo izmerili s pomočjo antropometričnega instrumentarija, za ugotavljanje sestave telesa pa je bil uporabljen analizator Maltron BF-907. Razlike v antropometrijskih razsežnostih med skupinami različno športno dejavnih otrok, smo izračunali z analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistično značilnost razlik na ravni tveganja p ≤ 0,05. Rezultate smo natančneje opredelili s Post-Hoc preizkusom, po metodi Scheffe. Rezultati kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike med skupinama srednje in zelo športno dejavnih dečkov v količini vode v telesu, brezmaščobne mase in količini maščevja v telesu, ki so v prid zelo športno dejavnim dečkom. Rezultati so pokazali tudi statistično značilne razlike v antropometričnih razsežnostih med skupinami različno športno dejavnih deklic. Statistično značilne razlike so se pojavile v telesni višini med skupinama nizko športno dejavnih in zelo športno dejavnih deklic, v prid slednjim, ter med skupinama srednje športno dejavnih in zelo športno dejavnih deklic, prav tako v prid zelo športno dejavnih deklic. V telesni teži, indeksu telesne mase ter obsegu trebuha, so nastale statistično značilne razlike med skupinama nizko športno dejavnih in zelo športno dejavnih deklic, ki so v prid nizko športno dejavnim deklicam. Dobljeni rezultati so potrdili, da med športno dejavnostjo in nekaterimi antropometričnimi razsežnostmi obstaja pozitivna povezava. Predpostaviti je mogoče, da primerno intenzivna in dovolj pogosta športna dejavnost spodbuja hitrejši telesni razvoj ter prispeva k zmanjšanju podkožnega maščevja.
Ključne besede: telesni razvoj, gibalna dejavnost, telesne izmere, starejši otroci
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 1214; Prenosov: 113
.pdf Polno besedilo (1,94 MB)

9.
GIBALNA OGROŽENOST OTROK STARIH DEVET, DESET IN ENAJST LET
Alja Bevc, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti delež gibalno ogroženih otrok glede na spol, starost, šolo in bivalno okolje. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 630 otrok, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 311 dečkov in 319 deklic ter 202 devetletnika, 217 desetletnikov in 211 enajstletnikov. Meritve so potekale na posameznih osnovnih šolah severovzhodne Slovenije. Za oceno gibalnih sposobnosti otrok in njihove gibalne učinkovitosti smo uporabili sedem testov gibalnih sposobnosti, ki merijo koordinacijo gibanja celega telesa, hitrost izmeničnih gibov, gibljivost, splošno vzdržljivost, ravnotežje, repetativno in eksplozivno moč. Razlike v gibalni učinkovitosti med devetletnimi, desetletnimi in enajstletnimi otroci smo ugotavljali s pomočjo analize variance (ANOVA). Nastale razlike smo natančneje opredelili s Post-Hoc preizkusom po metodi Sheffe. Statistično značilnost razlik smo pri omenjenem preizkusu ugotavljali na ravni tveganja p≤0.05. Rezultati kažejo, da se tako dečki kot deklice glede na starost razlikujejo med seboj v skupno petih od sedmih testov gibalne učinkovitosti. Razlike so se pojavile pri testih, ki merijo hitrost izmeničnih gibov, ravnotežje, splošno vzdržljivost, repetativno in eksplozivno moč. Gibalna učinkovitost se s starostjo povečuje, saj so pri vseh testih gibalnih sposobnosti najslabše rezultate dosegli devetletni, najboljše pa enajstletni učenci. Primerjava deležev gibalne ogroženosti je pokazala najvišje deleže pri devetletnih učencih, pri deklicah je pri tej starosti delež za kar 10 odstotkov višji kot pri dečkih, v drugih starostnih skupinah pa ni večjih razlik med spoloma. Celoten delež gibalno ogroženih otrok dosega kar 18 odstotkov, kar opozarja na precej resno stanje na tem področju. S primerjavo šol glede na bivalno okolje so rezultati pokazali še vedno obstoječe razlike med podeželjem in mestom, saj se najvišji delež gibalno ogroženih učencev pojavlja na podeželskih šolah in se bistveno razlikuje od mestnih šol, večjih razlik med primestjem in mestom pa ni zaznati.
Ključne besede: motorični razvoj, motorične sposobnosti, gibalna učinkovitost, gibalna dejavnost, starejši otroci
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 1235; Prenosov: 69
.pdf Polno besedilo (985,64 KB)

10.
UPORABA OTROKOM PRILAGOJENE TRIM STEZE V VRTCU
Nika Kajzer, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil proučiti pomen uporabe otrokom prilagojene trim steze v vrtcu in ugotoviti, ali načrtovana, redno izvajana in vodena gibalna dejavnost na otrokom prilagojeni trim stezi vpliva na njihov gibalni razvoj in na razvoj njihovih telesnih razsežnosti. V teoretičnem delu smo najprej predstavili značilnosti ter zgodovino trim stez ter predstavili trim stezo v Vrtcu Trbovlje, ki je edinstvena v slovenskem prostoru. V nadaljevanju so opisane gibalne sposobnosti otrok, gibalni razvoj in gibalna znanja ter vpliv teh na gibalni razvoj. Predstavljene so tudi kompetence vzgojitelja na področju gibanja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati dvomesečnega pedagoškega eksperimenta. Rezultate smo analizirali ter primerjali med eksperimetalno skupino, ki je bila v času eksperimenta deležna načrtovane in redno izvajane gibalne dejavnosti na njej prilagojeni trim stezi, ter med kontrolno skupino, ki teh ni bila deležna. Ugotovili smo, da so na inicialnem testiranju motoričnih sposobnosti otroci eksperimentalne skupine dosegli boljše rezultate kot otroci kontrolne skupine ter da so otroci eksperimentalne skupine te rezultate na finalnem testiranju izboljšali v primerjavi z otroki kontrolne skupine, ki so na finalnem testiranju dosegli slabše rezultate. Ugotovili smo, da načrtovana, redno izvajana in vodena gibalna dejavnost ne vpliva na razvoj telesnih značilnosti. Na osnovi rezultatov pedagoškega eksperimenta zaključujemo, otrokom, ki so bili vključeni v raziskavo, njim prilagojena trim steza pozitivno vpliva na njihov gibalni razvoj.
Ključne besede: načrtovana gibalna dejavnost, trim steza, gibalne sposobnosti, gibalna znanja, gibalni razvoj, telesne razsežnosti, kompetence vzgojitelja.
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 2038; Prenosov: 237
.pdf Polno besedilo (1,87 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici