| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
POMANJKANJE GIBANJA OTROK V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Mojca Pajek, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pomanjkanje gibanja otrok v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibanje, gibalno aktivnost kot dejavnik otrokovega celostnega razvoja in pomanjkanje gibanja. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 100 staršev in 60 vzgojiteljev. Želeli smo ugotoviti, kateri so najpogostejši vzroki za otrokovo gibalno/športno neaktivnost, ugotoviti, ali gibalna/športna neaktivnost staršev vpliva na neaktivnost otrok in ali se kažejo razlike v gibalni/športni neaktivnosti otrok v mestu in na podeželju. Ugotovili smo: pomanjkanje opremljenosti vrtcev s športnimi pripomočki in rekviziti ne ovira izvajanja gibalnih/športnih aktivnosti; odsotnost staršev zaradi službenih obveznosti ne vpliva na otrokovo gibalno/športno aktivnost v prostem času; gibalna/športna neaktivnost staršev ne vpliva na gibalno/športno neaktivnost otrok; med mestnimi in podeželskimi otroki so zelo male razlike v pogostosti ukvarjanja z gibalnimi/športnimi aktivnostmi v prostem času.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalna/športna aktivnost, pomanjkanje gibanja, vzgojitelji, starši, okolje bivanja, kraj vrtca.
Objavljeno: 22.07.2015; Ogledov: 2146; Prenosov: 519
.pdf Celotno besedilo (789,22 KB)

12.
Gibalna učinkovitost mestnih, primestnih in podeželskih otrok
Črtomir Matejek, Jurij Planinšec, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen raziskave je bil, ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalnih sposobnostih med mestnimi, primestnimi in podeželskimi otroki. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 451 otrok, od katerih je bilo 176 mestnih, 147 primestnih in 128 podeželskih, starih od šest do devet let, iz različnih osnovnih šol severovzhodne Slovenije. Pri meritvah gibalnih sposobnosti je bilo uporabljenih šest testov s področja eksplozivne moči, ravnotežja, vizualno-motorične koordinacije, hitrosti alternativnih gibov, koordinacije gibanja celega telesa in vzdržljivosti. Razlike v gibalni učinkovitosti med otroki iz različnih bivalnih okolij so bile izračunane z analizo variance (ANOVA), statistično pomembnost razlik pa smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05, ki so bile natančneje opredeljene s pomočjo t. i. Scheffe post hoc preizkusa. Rezultati kažejo, da pri otrocih iz različnih bivalnih okolij obstajajo statistično značilne razlike v vseh gibalnih sposobnostih, razen pri sposobnosti ravnotežja. Raven gibalnih sposobnosti je najvišja pri mestnih otrocih, medtem ko je pri otrocih iz primestja in podeželja nekoliko nižja. Razlike so verjetno posledica številnih dejavnikov, med najpomembnejšimi so zagotovo še obstoječe socialno-ekonomske in kulturne razlike med mestnim, primestnim in podeželskim okoljem
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, gibalni razvoj, otroci, gibalna aktivnost, gibalne sposobnosti, bivalno okolje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1053; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (106,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

13.
Spremljanje razvojnih sprememb izbranih skeletnih mišic otrok v zgodnjem šolskem obdobju na osnovi njihovih biomehanskih lastnosti - longitudinalna raziskava
Jernej Završnik, 2015, doktorsko delo/naloga

Opis: Z neinvazivno metodo tenziomiografijo (TMG) smo v zgodnjem šolskem obdobju longitudinalno analizirali razvojne spremembe izbranih skeletnih mišic zgornjih in spodnjih udov ter hrbta otrok, starih od 9 do 14 let. V raziskavo smo vključili 265 otrok treh slovenskih regij (ljubljanska, mariborska in obalna regija) in je del obsežne raziskave dveh raziskovalnih projektov − aplikativnega projekta Ministrstva za šolstvo, znanost in šport »Vloga biomehanskih lastnosti skeletnih mišic v gibalnem razvoju otrok« in temeljnega raziskovalnega projekta Ministrstva za šolstvo, znanost in šport »Spremljanje biomehanskih lastnosti skeletnih mišic v obdobju otroštva in adolescence«. Projekta sta potekala v organizaciji Inštituta za kineziološke raziskave, Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem pod vodstvom prof. dr. Rada Pišota in bila sofinancirana s strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport RS. Na podlagi natančne analize in obdelave dobljenih podatkov smo z izbranimi statističnimi metodami ugotavljali spremembe v deležu počasi in hitro krčljivih izbranih skeletnih mišic, odstopanja v simetriji med dominantnimi in nedominantnimi mišicami ter njihovo povezanost z nekaterimi značilnostmi otrokove gibalne/športne aktivnosti v prostem času. Na osnovi meritev smo ugotovili spremembe v deležu med izbranimi počasi in hitro krčljivimi skeletnimi mišicami v šolskem obdobju ter pridobili podatke o pogostnosti, obliki in vsebini gibalne aktivnosti, ki je pomembna za te spremembe. Ob tem smo analizirali rezultate v hitrosti teka na kontaktni preprogi v posameznih starostnih obdobjih in jih primerjali s spremembami biomehanskih značilnosti spremljanih skeletnih mišic. Na osnovi rezultatov in predvsem primerjav med rezultati testa hitrosti teka ter kontraktilnimi lastnostmi izbranih skeletnih mišic smo prišli do ugotovitev, da prihaja poleg kvantitativnih in kvalitativnih razlik v kontraktilnih lastnostih otrokovih skeletnih mišic tudi do sprememb v sami motorični kontroli (učinkovitosti opravljanja specifičnih gibalnih nalog). Izsledki naše raziskave pomembno prispevajo k novim spoznanjem pri proučevanju razvoja skeletnih mišic ter razumevanju vloge in pomena, ki ga ima gibalna/športna aktivnost pri zagotavljanju skladnosti razvoja otrokovega skeletnega mišičja.
Ključne besede: tenziomiografija, razvojne spremembe skeletnih mišic, hitra in počasna mišična vlakna, gibalna/športna aktivnost, otrokov razvoj, šolsko obdobje
Objavljeno: 13.04.2015; Ogledov: 1168; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (9,34 MB)

14.
POLOŽAJ ŠPORTA V OSEBNEM VREDNOSTNEM SISTEMU VZGOJITELJEV PRVEGA STAROSTNEGA OBDOBJA
Anja Senčar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Položaj športa v osebnem vrednostnem sistemu vzgojiteljev prvega starostnega obdobja smo želeli ugotoviti, kako vzgojitelji prvega starostnega obdobja vrednotijo šport, kakšen odnos imajo do športa in športnih dejavnosti, ali so sami športno aktivni ter ali to vpliva na pogostost izvajanja gibalno/športnih dejavnosti v vrtcu. V teoretičnem delu smo opredelili šport, predstavili vrednostni sistem in življenjski slog, izpostavili pomen gibanja za razvoj otroka in vlogo vzgojitelja pri gibalnem razvoju ter predstavili vrednostni sistem vzgojiteljev v vrtcu. Empirični del prikazuje ugotovitve raziskave, opravljene z anketnim vprašalnikom. V raziskavo je bilo vključenih 102 vzgojiteljev prvega starostnega obdobja iz vrtcev v Prlekiji in Mariboru. Podatki so obdelani kvantitativno in analizirani z deskriptivno statistiko in bivariatno analizo. Na osnovi rezultatov smo ugotovili, da imajo vzgojitelji prvega starostnega obdobja do športa in športnih aktivnosti pozitiven odnos, šport vrednotijo kot pomemben v svojem življenju in so v večini športno aktivni večkrat na teden. Rezultati tudi kažejo, da v svoj vrednostni sistem šport kot vrednoto uvrščajo višje tisti vzgojitelji, ki so športno aktivni vsak dan, ter da gibalno/športne dejavnosti v vrtcu izvajajo nekoliko pogosteje športno aktivnejši vzgojitelji.
Ključne besede: šport, vrednostni sistem, športna aktivnost vzgojiteljev, prvo starostno obdobje, gibalna/športna aktivnost otrok
Objavljeno: 23.10.2014; Ogledov: 1235; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (859,81 KB)

15.
VPLIV DODATNE ŠPORTNE VZGOJE V VRTCU NA GIBALNE SPOSOBNOSTI UČENCEV V PRVEM TRILETJU
Maša Stres, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalnih sposobnostih pri rezultatih športnovzgojnega kartona med učenci v prvem triletju, ki so dodatno uro športne vzgoje obiskovali že v vrtcu, in učenci, ki te dodatne ure niso imeli. V empiričnem delu smo tako predstavili rezultate, pridobljene s pomočjo pedagoškega eksperimenta. V raziskavo je bilo vključenih 92 učencev OŠ Fram, starih od 6 do 8 let. Na podlagi namena nas je zanimalo, ali so razlike v gibalnih sposobnostih med obema skupinama prisotne, ali se te razlike, če so prisotne, s starostjo zmanjšujejo in ali so razlike med obema skupinama prisotne glede na spol. Za ugotavljanje razlik med obema skupinama, tistih, ki so dodatne ure športne vzgoje v vrtcu obiskovali, in tistih, ki je niso, je bil uporabljen t-test. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja p≤0,05. Rezultati raziskave kažejo, da se statistično značilne razlike pojavijo le pri skupini fantov, ki so sodelovali pri dodatni uri športne vzgoje v vrtcu, in sicer pri dvigovanju trupa v šestdesetih sekundah. Pri ostalih rezultatih pa raziskave kažejo, da ni statistično značilnih razlik med učenci, ki so pri dodatni uri športne vzgoje v vrtcu sodelovali, in tistimi, ki niso. Ugotovili smo torej, da med tistimi učenci, ki so dodatno uro športne vzgoje v vrtcu imeli, in tistimi, ki je niso, ni opaznih razlik. A kljub temu lahko predvidevamo, da športna dejavnost pozitivno vpliva na otrokov celoviti razvoj.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, gibalna aktivnost, športnovzgojni karton
Objavljeno: 20.11.2013; Ogledov: 1186; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

16.
VPLIV REDNE GIBALNE DEJAVNOSTI V NARAVI NA ZDRAVJE OTROK
Sandra Sorčič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv redne gibalne dejavnosti v naravi na zdravje otrok smo želeli na podlagi analiziranih podatkov in virov ugotoviti pomen gibalne dejavnosti v naravi na zdravje in razvoj predšolskega otroka. Ugotavljali smo dejavnike, ki vplivajo na otrokov razvoj in zdravje. Želeli smo ugotoviti kdaj, kje in kako so starši skupaj z otrokom gibalno/športno aktivni. Zanimalo nas je, ali se starši zavedajo pomembnosti zdravja in gibalne/športne aktivnosti svojih otrok ter kako vzgojitelji ohranjajo zdravje pri predšolskem otroku. Ugotovili smo, da je redna telesna dejavnost v zgodnjem življenjskem obdobju nepogrešljiva, saj je ključnega pomena za otrokov nadaljnji razvoj. To pomeni, kar otrok zamudi v otroštvu, kasneje več ne more nadoknaditi. Otrok z gibanjem neposredno ohranja svoje zdravje. Z gibalnimi dejavnostmi na prostem izboljšuje zdravstveno stanje – pridobiva odpornost in si krepi imunski sistem. Ugotavljali smo tudi vlogo staršev pri vključevanju otrok v gibalne dejavnosti. Naše ugotovitve potrjujejo, da otroci pri gibalnem udejstvovanju prevzemajo navade in zgled staršev. Njihova naloga je, da otroku privzgojijo zdrav zgled – namesto gledanja televizije skupno preživljanje časa na svežem zraku. Tako otroku pomagajo odkriti zvrst športa, v katerem bo užival, doživljal ugodje in preprečijo vzrok nastajanja prekomerne telesne teže in debelosti.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalna/športna aktivnost, redna telesna dejavnost, zdravstveno stanje, zdrav zgled
Objavljeno: 19.03.2013; Ogledov: 3079; Prenosov: 1149
.pdf Celotno besedilo (624,14 KB)

17.
VPLIV DEBELOSTI IN PREKOMERNE TEŽE NA RAZVOJ MOTORIKE OTROKA
Maja Perovec, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv prekomerne telesne teže in debelosti na motorični razvoj otroka smo želeli na podlagi literature in virov ugotoviti, kako prekomerna telesna teža in debelost vplivata na motorični razvoj otroka. Opisali smo motorični razvoj otroka in njegove stopnje, pomen gibalne aktivnosti za razvoj otroka in dejavnike, ki vplivajo na motorični razvoj. Spregovorili smo o prekomerni telesni teži in debelosti otrok. Iskali smo vzroke za njun nastanek in posledice na področju motorike otroka. Ugotavljali smo, kako prekomerna telesna teža in debelost vplivata na motorični razvoj. Raziskovali smo tudi preventivno vlogo gibalne aktivnosti pri otrocih s povečano telesno težo, možnosti za gibalne aktivnosti teh otrok in iskali organizacije za pomoč otrokom s prekomerno telesno težo v Sloveniji. Naše ugotovitve potrjujejo dejstvo, da sta prekomerna telesna teža in debelost vedno bolj razširjena med otroki. Da bi se izognili njunemu naraščanju, moramo nujno poskrbeti za preventivno delovanje, kot je zdrav način prehranjevanja, skrb za redno gibalno aktivnost, manj gledanja televizije in posedanja pred računalnikom. Pri otrocih, kjer sta že prisotni prekomerna teža in debelost, pa je potrebno zagotoviti ustrezno strokovno pomoč za zmanjšanje teže in preprečitev negativnih posledic na področju zdravja in motoričnega razvoja.
Ključne besede: prekomerna telesna teža, debelost, motorični razvoj, gibalna aktivnost
Objavljeno: 23.04.2012; Ogledov: 3324; Prenosov: 635
.pdf Celotno besedilo (617,75 KB)

18.
CILJNO USMERJENE GIMNASTIČNE VAJE − KORISTNO IN UPORABNO SREDSTVO ŠPORTA V VSEH STAROSTNIH OBDOBJIH
Breda Verbošek, 2011, diplomsko delo

Opis: Predmet obravnave diplomskega dela z naslovom Ciljno usmerjene gimnastične vaje — koristno in uporabno sredstvo športa v vseh starostnih obdobjih je predstavitev številnih pozitivnih, utilitarnih karakteristik gimnastičnih vaj, ki samostojno ali v integraciji s številnimi drugimi pojavnimi oblikami športnih dejavnosti v praksi omogočajo optimalne prilagoditve glede na starost vadečih, njihovo telesno pripravljenost, spol, zdravstveno stanje, materialne pogoje (telovadnica, domače, naravno ali službeno okolje) in njihovo nezahtevnost glede najrazličnejših finančnih obremenitev. Prvi del diplomskega dela je namenjen opisu in analizi vpliva najrazličnejših športnih aktivnosti na zdravje človeka in najpomembnejšim fazam njegovega motoričnega razvoja v vseh starostnih obdobjih. Pri tem je izpostavljena tesna povezanost razvoja osnovnih motoričnih sposobnosti s procesi pridobivanja najrazličnejših motoričnih spretnosti in športnih znanj. Vloga in vpliv gimnastičnih vaj, kot pomembnega in koristnega sredstva športnih dejavnosti, se kot neprekinjena črta pojavlja v vseh poglavjih mojega diplomskega dela, še posebej v drugem delu, ki je v večini namenjen zelo natančni in temeljiti analizi le-teh. Najprej je predstavljena njihova vsestranska uporabnost, izražena predvsem v poglavju, namenjenemu prikazu njihovih splošnih in specialnih karakteristik. Sledijo didaktična navodila za izvajanje gimnastičnih vaj, ki so integrirane v ure športne vzgoje, predvsem na razredni stopnji 9-letne osnovne šole. Izdelani so primeri posameznih uporabnih kompleksov, ki so opremljeni z ustreznimi didaktičnimi navodili za pravilno organizacijo in izpeljavo njihove praktične izvedbe. V tretjem delu diplomskega dela pa so zbrane fotografije 89 različnih in najpogosteje izvedenih gimnastičnih vaj, ki jih lahko pri načrtovanju in izvedbi uporabijo tako učitelji pri urah športne vzgoje kot tudi posamezniki, ki želijo z ustrezno gibalno aktivnostjo poskrbeti za zdravju koristen in sproščen stil gibalno aktivnega življenja.
Ključne besede: gibalna aktivnost, motorični razvoj, gimnastične vaje, didaktični napotki, katalog gimnastičnih vaj.
Objavljeno: 23.03.2011; Ogledov: 3564; Prenosov: 561
.pdf Celotno besedilo (31,87 MB)

19.
POMEN GIBALNIH AKTIVNOSTI V VRTCU
Mihaela Lampreht, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Pomen gibalnih aktivnosti v vrtcu smo želeli ugotoviti, kako pogosto, kdaj in zakaj so vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic športno ne/aktivne v svojem prostem času. Ali se zavedajo pomembnosti gibalnih aktivnosti v vrtcu in kakšen pomen pripisujejo določenim vsebinam gibalnih dejavnosti v vrtcu. Podatke smo pridobili z anketiranjem 100 zaposlenih vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic, ki delajo v vrtcih v okolici Maribora. Vprašanja so bila povezana z gibanjem zaposlenih ter s pomenom gibanja skupaj z otroki. V teoretičnem delu je predstavljen pomen gibalnih dejavnosti za celostni razvoj otroka, vpliv redne gibalne dejavnosti na gibalni in telesni razvoj otroka, področje gibanje v kurikulumu, vsebine gibalnih dejavnosti v vrtcu in dosedanje raziskave in ugotovitve. Rezultati empiričnega dela kažejo, da se starejše vzgojiteljice in pomočnice v povprečju gibajo več kot mlajše. Športno aktivnejše vzgojiteljice in pomočnice, izvajajo v vrtcu več raznovrstnih športnih dejavnosti.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalna/športna aktivnost, vsebine gibalnih dejavnosti
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 3401; Prenosov: 1319
.pdf Celotno besedilo (703,01 KB)

20.
POVEZOVANJE GIBALNIH IN ZDRAVSTVENIH VSEBIN V MESTNIH VRTCIH
Janja Kranvogl, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Povezovanje gibalnih in zdravstvenih vsebin v mestnih vrtcih smo želeli ugotoviti ali se starši zavedajo pomembnosti zdravja in gibalne/športne dejavnosti svojih otrok, kako otroka spodbujajo pri zdravju in koliko se zavzemajo za gibanje otrok v mestnem okolju. Podatke smo pridobili z anketiranjem 80 staršev vrtca Lenart in vrtca Jožice Flander. Vprašanja so bila povezana z gibanjem staršev skupaj z otrokom ter kako starši skrbijo za zdravje otrok s prehranjevanjem in higieno otrok. V teoretičnem delu je predstavljeno zdravje otrok, dejavniki, ki vplivajo na zdravje otrok, vloga vzgojitelja pri prehranjevanju zdravja predšolskega otroka, gibalne dejavnosti v vrtcu, pomen gibalnih dejavnosti za gibalni razvoj mestnih otrok, potrebe po gibanju mestnih otrok, možnosti za izvajanje gibalnih dejavnosti v mestnih vrtcih, vpliv gibalnih dejavnosti na zdravje otrok in dosedanje raziskave in ugotovitve. Rezultati empiričnega dela kažejo, da se starši ne glede na izobrazbo dosti gibajo skupaj z otrokom in skrbijo za njegov zdrav način življenja, vendar kljub zadostnemu gibanju staršev kot najpogostejši vzrok za še več gibanja skupaj z otrokom navajajo pomanjkanje časa.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalna/športna aktivnost, zdrav način življenja
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 1551; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (708,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici