| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA STARŠEV PRI GIBALNEM RAZVOJU OTROK VRTCA KIDRIČEVO
Evelina Jurgec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, ali se starši zavedajo pomembnosti gibalnih/športnih dejavnosti svojih otrok, kakšen pomen jim pripisujejo v svojem in otrokovem življenju in kakšna je vloga staršev pri gibalni športni aktivnosti otrok. V teoretičnem delu je opisan motorični razvoj otrok, motorične sposobnosti otrok, njihove morfološke značilnosti, pomen gibalnih športnih aktivnosti na celostni razvoj otroka, vpliv družinskega okolja na motorični in morfološki razvoj otroka ter možnosti za gibalne športne aktivnosti v občini Kidričevo. V empiričnem delu na vzorcu 117 staršev ugotavljamo, da so starši skupaj z otrokom gibalno-športno aktivni in da najpogosteje izbirajo dejavnosti z žogo. V glavnem izbirajo aktivnosti na prostem. Nekaj otrok je vključenih v organizirane dejavnosti, glavna vzroka pa sta želja otroka po obiskovanju in izboljšanju gibalnih sposobnosti otrok. Na osnovi podatkov o teži in višini otrok, katerih starši so bili vključeni v raziskavo, ugotavljamo, da imajo tisti otroci, ki so športno aktivni s svojimi starši večkrat na teden ali samo ob vikendih, indeks telesne mase v mejah normale. Starši kot najpogostejši vzrok za športno neaktivnost navajajo pomanjkanje prostega časa.
Ključne besede: Ključne besede: motorični razvoj, predšolski otrok, gibalna športna dejavnost, vloga staršev
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 2626; Prenosov: 419
.pdf Celotno besedilo (552,76 KB)

2.
PREHRAMBENE NAVADE IN ŠPORTNA AKTIVNOST PREDŠOLSKIH OTROK V RUŠKIH VRTCIH
Simona Celcer, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti prehrambene navade in športne aktivnosti predšolskih otrok v ruških vrtcih in doma, ter kako izobrazba staršev vpliva na zdrav način življenja njih in njihovih otrok. Podatki so bili pridobljeni z anketiranjem 51 staršev predšolskih otrok v ruških vrtcih. Starši so odgovarjali na vprašanja, povezana s prehrambenimi navadami in športno aktivnostjo. Raziskava je bila osredotočena na spol otrok, njihovo telesno težo in telesno višino ter izobrazbo njihovih staršev. V teoretičnem delu so predstavljeni zdrava prehrana, prehrana za predšolske otroke, najpogostejše motnje hranjenja in njihove posledice, mesečni jedilnik vrtca Ruše, struktura motoričnih sposobnosti otrok, povezava motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti, vpliv organizirane gibalno-športne dejavnosti na motorični razvoj otrok, organizirane gibalno-športne dejavnosti za predšolske otroke v Rušah in dosedanje raziskave in ugotovitve. Rezultati empiričnega dela kažejo, da ima večina predšolskih otrok v ruških vrtcih normalno telesno težo, da več kot polovica otrok obiskuje organizirano športno dejavnost izven vrtca in da staršem primanjkuje časa za lastno aktivnost.
Ključne besede: Predšolski otrok, prehrana, morfološke značilnosti, gibalna športna dejavnost.
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2840; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (455,66 KB)

3.
VPLIV REDNE GIBALNE DEJAVNOSTI V NARAVI NA ZDRAVJE OTROK
Sandra Sorčič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv redne gibalne dejavnosti v naravi na zdravje otrok smo želeli na podlagi analiziranih podatkov in virov ugotoviti pomen gibalne dejavnosti v naravi na zdravje in razvoj predšolskega otroka. Ugotavljali smo dejavnike, ki vplivajo na otrokov razvoj in zdravje. Želeli smo ugotoviti kdaj, kje in kako so starši skupaj z otrokom gibalno/športno aktivni. Zanimalo nas je, ali se starši zavedajo pomembnosti zdravja in gibalne/športne aktivnosti svojih otrok ter kako vzgojitelji ohranjajo zdravje pri predšolskem otroku. Ugotovili smo, da je redna telesna dejavnost v zgodnjem življenjskem obdobju nepogrešljiva, saj je ključnega pomena za otrokov nadaljnji razvoj. To pomeni, kar otrok zamudi v otroštvu, kasneje več ne more nadoknaditi. Otrok z gibanjem neposredno ohranja svoje zdravje. Z gibalnimi dejavnostmi na prostem izboljšuje zdravstveno stanje – pridobiva odpornost in si krepi imunski sistem. Ugotavljali smo tudi vlogo staršev pri vključevanju otrok v gibalne dejavnosti. Naše ugotovitve potrjujejo, da otroci pri gibalnem udejstvovanju prevzemajo navade in zgled staršev. Njihova naloga je, da otroku privzgojijo zdrav zgled – namesto gledanja televizije skupno preživljanje časa na svežem zraku. Tako otroku pomagajo odkriti zvrst športa, v katerem bo užival, doživljal ugodje in preprečijo vzrok nastajanja prekomerne telesne teže in debelosti.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalna/športna aktivnost, redna telesna dejavnost, zdravstveno stanje, zdrav zgled
Objavljeno: 19.03.2013; Ogledov: 2620; Prenosov: 1071
.pdf Celotno besedilo (624,14 KB)

4.
Želene kompetence študentov predšolske vzgoje na področju športnih dejavnosti v vrtcu
Nina Zelenik, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Želene kompetence študentov predšolske vzgoje na področju športnih dejavnosti v vrtcu smo želeli pojasniti in preučiti želene kompetence študentov na področju gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu ter ugotoviti, kakšno pomembnost študentje predšolske vzgoje pripisujejo kompetencam na področju gibanja, kako strokovna izobraževanja vplivajo na razvoj kompetenc za področje gibanja, vlogo vzgojitelja pri razvijanju gibalnih kompetenc otroka, kolikšno usposobljenost čutijo študentje predšolske vzgoje na področju gibalno-športnih dejavnosti v vrtcu in pogostost rekreativnega ukvarjanja študentov predšolske vzgoje s športom. V empiričnem delu naloge smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo. Raziskavo smo izvedli na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije, ki ga predstavlja 111 študentov 3. letnika študijskega programa Predšolska vzgoja Univerze v Mariboru in Univerze v Kopru. Podatke smo pridobili s kvantitativno tehniko, in sicer z anketo. Na podlagi rezultatov kvantitativne obdelave smo ugotovili, da želijo biti študentje zelo usposobljeni za izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu; da študentje predšolske vzgoje pripisujejo pomembno vlogo kompetencam na področju gibanja; da se čutijo dovolj usposobljene za izvajanje dejavnosti na področju gibanja; da študentje s podeželja pripisujejo večji pomen kompetencam na področju gibanja kot študentje z mesta; da se večina študentov vsaj enkrat tedensko ukvarja s športom; da študentje usposobljenost za izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu ocenjujejo kot pomembno in zelo pomembno.
Ključne besede: gibalni razvoj, gibalna/športna dejavnost v vrtcu, predmetno-specifične kompetence vzgojitelja na področju gibanja.
Objavljeno: 23.02.2016; Ogledov: 1489; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (721,62 KB)

5.
PREHRAMBENE NAVADE IN ŠPORTNE AKTIVNOSTI PREDŠOLSKIH OTROK
Janja Jančigaj, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Prehrambene navade in športna aktivnost predšolskih otrok je predstavljeno, kakšna je povezanost športne aktivnosti in prehrambenih navad predšolskih otrok. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšne prehrambene navade imajo otroci, ki obiskujejo vrtec, kakšno vlogo imajo pri tem njihovi starši, kako pogosto so otroci športno aktivni zunaj vrtca in katere so njihove aktivnosti. Teoretični del smo razdelili na dva dela, na prehrano in motoriko. Pri prehrani je opisana zdrava prehrana, prehrana predšolskega otroka, organizacija prehrane v celjskih vrtcih; pri motoriki pa gibalne sposobnosti otrok, gibalni razvoj, gibalne dejavnosti v kurikulumu za vrtce, vpliv prehrane na gibalni razvoj otroka in organizirane gibalno-športne dejavnosti za predšolske otroke v Celju. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave. V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo 50 staršev predšolskih otrok. Na podlagi podatkov o teži in višini otrok ugotavljamo, da ima večina otrok normalno telesno težo, glede na indeks telesne mase. Ugotovili smo, da se otroci, ki obiskujejo celjski vrtec, zdravo prehranjujejo in da starši poznajo posledice nezdravega in nepravilnega prehranjevanja. Starši so z otrokom športno aktivni 2‒3-krat na teden, večina otrok pa poleg tega obiskuje še organizirano športno vadbo.
Ključne besede: predšolski otrok, prehrana, zdrava prehrana, vzgojitelj, starši, gibalne sposobnosti, gibalna športna dejavnost
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 938; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

6.
ORGANIZIRANE PROSTOČASNE ŠPORTNE DEJAVNOSTI ZA PREDŠOLSKE OTROKE
Janja Kolar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Organizirane prostočasne športne dejavnosti za predšolske otroke je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnemu delu smo predstavili pomen gibanja in gibalnih/športnih aktivnosti ter organizirane gibalne/športne dejavnosti za predšolske otroke. V empiričnemu delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 154 staršev predšolskih otrok iz podravske regije (Miklavž na Dravskem polju, Hajdina, Lenart, Šentilj in Pesnica). Želeli smo ugotoviti, kako pogosto se otroci izven vrtca udeležujejo organiziranih gibalnih/športnih dejavnosti ter raziskati organizirane prostočasne gibalne/športne dejavnosti za predšolske otroke.
Ključne besede: predšolski otrok, gibanje, gibalna/športna aktivnost, organizirana gibalna/športna dejavnost, starši
Objavljeno: 03.06.2016; Ogledov: 859; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (771,07 KB)

7.
Povezanost statusa telesne teže in športne aktivnosti s telesno samopodobo učencev 2. in 3. triletja
Darko Pepevnik, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku smo opredelili pojem telesne samopodobe, predstavili nekatere novejše raziskave s področja telesne samopodobe v povezavi s športno aktivnostjo mladostnikov in empirično raziskali povezanost statusa telesne teže in športne aktivnosti s telesno samopodobo otrok in mladostnikov. Empirična raziskava temelji na skupinskem slučajnostnem vzorcu učencev (n = 161), starih od 9 do 15 let (AS = 11,87, SO = 1,90), med katerimi je 86 dečkov in 75 deklic. Podatke smo zbrali z uporabo prevzetega vprašalnika (The Children and Youth Physical Self–Perception Profile), ki smo mu dodali še vprašanja o starosti, spolu, telesni teži, telesni višini in o športni aktivnosti ter jih obdelali na nivoju deskriptivne in inferenčne statistike. Preverjali smo povezanost statusa telesne teže učencev in njihove športne aktivnosti z ocenjevanjem posameznih razsežnosti telesne samopodobe in telesne samopodobe kot celote. Ugotovili smo, da je 76,4 % učencev primerno težkih, 21,1 % prekomerno težkih in 2,5 % debelih. Odkrivamo statistično značilne razlike v ocenjevanju nekaterih razsežnosti telesne samopodobe, kot so: vzdržljivost, telesni videz in globalna telesna samopodoba, pa tudi v ocenjevanju celotne telesne samopodobe med primerno in prekomerno težkimi ter med primerno težkimi in debelimi učenci. Športno aktivnih je 159 učencev, od tega 113 rekreativno in 46 rekreativno in tekmovalno. Uspeli smo dokazati obstoj statistično značilnih razlik med učenci, ki se s športom ukvarjajo rekreativno, in med učenci, ki se s športom ukvarjajo rekreativno in tekmovalno, v ocenjevanju športnih kompetenc, vzdržljivosti, moči in telesne samopodobe kot celote. Ugotavljamo, da imajo učenci, ki so primerno težki in se s športom ukvarjajo tekmovalno, višjo telesno samopodobo kot učenci, ki so prekomerno težki ali debeli in se s športom ukvarjajo samo rekreativno.
Ključne besede: športna aktivnost, gibalna dejavnost, telesna teža, učenci, samopodoba
Objavljeno: 04.09.2017; Ogledov: 456; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (126,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici