1. Gibalna aktivnost predšolskih otrok in njihovih staršev v mestnem okolju : diplomsko deloAndrej Farazin, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen pomen gibalne/športne aktivnosti v predšolskem obdobju, pri čemer je sprva predstavljen gibalni razvoj otroka, faze in dejavniki razvoja. Zanimal nas je vpliv družine na gibalne aktivnosti otrok ter sama gibalna dejavnost staršev. Predstavljene so tudi smernice s priporočili za gibalno aktivnost otrok in odraslost. Preučevali smo povezanost časa, ki ga otroci preživijo za zasloni s gibalnimi dejavnostmi.
Diplomsko delo je raziskovalnega tipa. V raziskavi smo preverili tri zastavljene hipoteze, raziskavo pa smo izvedli s pomočjo anonimnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši predšolskih otrok (3-6 let). Ugotovitve raziskave so prikazane v grafih, ki jih spremljajo razlage.
Ugotavljali smo, da so predšolski otroci redno gibalno aktivni na prostem, večina jih ni vključenih v organizirano vadbo, tisti ki pa so, pa obiskujejo predvsem splošno telovadbo. Otroci v povprečju dosegajo priporočeno količino dnevnih gibalnih aktivnosti. Starši so v prostem času po večini vključeni tako v zmerno, predvsem pa visoko intenzivne gibalne dejavnosti, pri čemer pa se na našem vzorcu ne potrdi povezanost med pogostostjo gibalnih/športnih aktivnosti staršev in otrok. Ugotavljamo, da se starši pri otrocih večinoma držijo smernic glede zaslonskega časa, hkrati pa se ne potrdi povezanost zaslonskega časa in gibalno aktivnostjo otrok.
Na podlagi rezultatov smo vse tri hipoteze zavrnili.
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolski otroci, gibalna/športna aktivnost, družina, čas za zasloni, mestno okolje
Objavljeno v DKUM: 08.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (785,76 KB) |
2. Motorični park za spodbujanje gibalnega razvoja otrok : magistrsko deloNina Fanedl, 2023, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil predstaviti vpliv motoričnega parka na gibalne sposobnosti otrok ter opraviti analizo motoričnih parkov po Evropi in v Sloveniji. Ker menimo, da mora privlačen in sodoben park postavljati nove standarde tako v kvaliteti kot tudi kvantiteti ter sprožati ustrezne večdimenzionalne prilagoditve med uporabniki, kar motorični park zagotovo jih, smo pripravili predlog motoričnega parka, katerega osrednji koncept je, z različnimi vadbenimi napravami in postajami, spodbuditi gibalno aktivnost otrok in mladostnikov, vzbuditi dobro fizično in psihično počutje, zadovoljstvo, ozaveščenost o vadbi ter pomena zavedanja aktivnega življenjskega sloga za zdravje. Gre za stimulativno gibalno okolje, za spodbujanje motorične in športno-specifične gibalne sposobnosti. Motorični park vključuje pet področij treninga: koordinacijo, moč, hitrost, vzdržljivost, ravnotežje, natančnost in gibljivost. Ker lahko vsak uporabnik prilagodi način vadbe, je namenjen vsem starostnim in interesnim skupinam. Eden glavnih ciljev motoričnega parka je, preko športne aktivnosti, usposobiti posameznika za opazovanje in raziskovanje narave ter kulturne dediščine v kraju, kjer se športna aktivnost odvija, zato smo v zavedanju odgovornosti za vzdržen in trajnostni razvoj, posebno pozornost namenili trajnostnemu vidiku motoričnega parka kot okolja vzgoje za trajnostni razvoj. Navedeno kaže na številne prednosti, ki jih tak park prinaša v naša življenja in življenja prihodnjih generacij.
Ključne besede: Gibalni razvoj, gibalna aktivnost, gibalne sposobnosti, motorični park, večgeneracijski park, trajnostni razvoj.
Objavljeno v DKUM: 05.05.2023; Ogledov: 671; Prenosov: 130
Celotno besedilo (5,53 MB) |
3. Primerjava življenjskega sloga osnovnošolskih učiteljev pred in med epidemijo COVID-19Laura Janžovnik Gregorc, 2022, magistrsko delo Opis: Namen naše raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja razlika v življenjskem slogu osnovnošolskih učiteljev pred in med omejitvenimi ukrepi, ki so bili sprejeti za zajezitev virusa Covid-19. V raziskavo je bilo vključenih 207 učiteljev, od tega 148 (71,5 %) žensk in 59 (28,5 %) moških, ki so bili iz različnih osnovnih šol po Sloveniji. Podatke smo zbrali s pomočjo spletne ankete. Anketni vprašalnik se je nanašal na telesno aktivnost, prehranske navade, sedenje, stres in uporabo pametnih naprav z zasloni. Dobljene rezultate smo obdelali s programom SPSS 21. Razlika v življenjskem slogu pred in med epidemijo je bila izračunana s pomočjo t-preizkusa. Statistično pomembnost razlik smo ugotavljali na ravni tveganja p
Ključne besede: življenjski slog, zdravje, epidemija, gibalna aktivnost
Objavljeno v DKUM: 06.04.2022; Ogledov: 1068; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,35 MB) |
4. Nogomet kot interesna dejavnost za mlajše učence osnovne šole : magistrsko deloLuka Rajh, 2021, magistrsko delo Opis: Gibalne aktivnosti so za otrokov razvoj zelo pomembne, saj mu poleg funkcionalnih in gibalnih sposobnosti pomagajo razvijati tudi socialne, čustvene in spoznavne lastnosti. Velikokrat se učenci poleg pouka športne vzgoje odločijo tudi za udeležbo v različnih interesnih dejavnostih, ki pomagajo pri razvijanju in odkrivanju učenčevih interesov ter so namenjene sprostitvi. Zelo pogosta in priljubljena interesna dejavnost je zagotovo nogomet, ki velja za zelo razširjeno igro, ter tako številnim posameznikom predstavlja zadovoljstvo in veselje. Namen magistrskega dela je predstaviti teoretično izhodišče ter nato pripraviti program za celoletno vadbo in na koncu izvesti in evalvirati tri ure nogometa kot interesno dejavnost v osnovni šoli. V ta namen smo izdelali letni program dela za interesno dejavnost nogomet (35 vadbenih enot). Pri vsaki vadbeni enoti so natančno opredeljeni cilji in rekviziti, natančno je zapisan pripravljalni del z uvodno igro in gimnastičnimi vajami ter glavni in zaključni del. V program je bilo vključenih 22 učencev petega razreda, ki so predstavljali neodvisen in neslučajnostni vzorec. V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda praktičnega pedagoškega raziskovanja (opazovanje). Uporabljeni so bili tudi kvalitativni postopki metodologije. Rezultati so nas presenetili, saj smo pričakovali, da se bo več fantov in deklet opredelilo, da so jim bile izvedene vadbene enote zelo všeč, prav tako smo pričakovali, da bi se več učencev, v primeru, da bi organizirali interesno dejavnost nogomet, le-tega tudi udeležilo. Vzroke za takšen rezultat lahko iščemo predvsem v majhnem vzorcu, ki ga tako ne moremo posplošiti na celotno populacijo.
Ključne besede: šport, nogomet, interesna dejavnost, gibalna aktivnost
Objavljeno v DKUM: 28.01.2022; Ogledov: 1208; Prenosov: 163
Celotno besedilo (2,70 MB) |
5. Vpliv gibalne aktivnosti na zmanjšanje absentizmaMarcel Koren, 2020, magistrsko delo Opis: Delovno okolje postaja globalno, hitro spreminjajoče se in tekmovalno. Z industrijo 4.0 dobimo novo tehnologijo, inovativne procese, velike podatkovne baze, nanotehnologijo, robotizacijo, umetno inteligenco, informativno-komunikacijsko tehnologijo, spremembo zaposlitvenih praks in povečano starostno raznolikost. Pojavljajo se tradicionalna in novonastajajoča zdravstvena vprašanja: kronične bolezni, duševno zdravje, bolezni mišično-skeletnega sistema in invalidnost (ENWHP, 2018).
Zaposleni se lahko zoperstavijo stresu delovnega okolja (fiziološki in psihološki) zgolj z redno in ustrezno gibalno aktivnostjo. Ta pozitivno vpliva na biološko, psihološko in sociološko stanje zaposlenega. Uravnoteženost dejavnikov prispeva k boljšemu zdravju zaposlenih in posledično k nižjemu absentizmu, ki se delodajalcu izkazuje kot dobra naložba, saj prinese nižje stroške dela, višjo produktivnost in razvoj ter izboljša konkurenčni položaj podjetja na trgu.
Delodajalci lahko spodbujajo uravnotežen način življenja z vlaganji v promocijo zdravja na delovnem mestu. Vsaka naložba v program promocije zdravja na delovnem mestu je lahko donosna – zmanjšan absentizem, manjši zdravstveni stroški (Wolfgang & Kramer, 2008), (Stergar & Urdih Lazar, 2012), vendar zgolj ob sistematičnem pristopu in analizi resničnih podatkov, informacij in dejstev. Treba je poiskati optimalno povezavo med zdravim življenjskim slogom in učinkovitostjo zaposlenih (Športna unija Slovenije, 2020a).
V magistrski nalogi smo ugotavljali vpliv gibalne aktivnosti na bolniško (ne)odsotnost preteklega leta in medsebojno povezavo med oceno kondicijske pripravljenosti in oceno zdravstvenega statusa. Predstavili smo, kdaj je smiselno uvesti model programiranega rekreacijskega odmora v poslovni proces (delež produktivnosti zaposlenega) in kako dolgo mora trajati. Na podlagi znanstvenih izsledkov se lahko v kratkem času povrne 70 % delovnih sposobnosti. To je izvedljivo zgolj s sodelovanjem strokovnjakov z različnih področij (ergonomija, kibernetika, robotika, informatika, medicina dela, psihologija dela, sociologija dela, kineziologija, komunikologija, varstvo pri delu in drugo), vendar rekreacijski odmori ne smejo vplivati na kakovostno in količinsko proizvodnjo.
Ključne besede: absentizem, gibalna aktivnost, promocija zdravja na delovnem mestu, zdravje zaposlenih, biopsihosocialni model.
Objavljeno v DKUM: 13.04.2021; Ogledov: 1447; Prenosov: 166
Celotno besedilo (1,45 MB) |
6. Kakovost dela trenerjev z mlajšimi selekcijamiTina Kolman, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi Kakovost dela trenerjev z mlajšimi selekcijami smo v študijskem letu 2017/18 izvedli raziskavo s trenerji, ki delujejo v športnih klubih po celotni Sloveniji. Z anketnim vprašalnikom za trenerje ter s pomočjo opazovanega treninga smo ugotavljali, kaj vse vpliva na kakovostno pedagoško delo trenerja. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili na tekmovalni šport ter otroka kot mladega športnika. Natančno smo predstavili, kaj in kdo je trener, kako zelo je pomemben trener za otroka ter pozornost namenili tudi kakovostnemu pedagoškemu delu trenerja. Predstavili smo vse pomembne dejavnike, ki so potrebni, da je trener pri svojem delu uspešen. V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljena raziskava, kjer smo s kavzalno neeksperimentalno metodo na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije trenerjev v športnih klubih pridobili podatke ter jih analizirali. Merski instrument je bil anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 67 vprašanj, odprtega in zaprtega tipa. Opazovanje treninga je vsebovalo 18 opazovanih elementov. Podatke smo obdelali s kvantitativno obdelavo – deskriptivna statistika. Rezultati raziskave so pokazali, da ima formalna izobrazba trenerja na pripravo velik vpliv. Kajti trenerji, ki imajo višjo izobrazbo, se bolj pripravijo na trening. Ugotovili smo, da mesečna vadnina ne vpliva na to, koliko otrok trenira trener. Večina anketiranih klubov nima vstopnih pogojev za treniranje. Rezultati kažejo tudi, da je dolžina enega treninga odvisna od sodelovanja otrok na treningu. Prav tako smo ugotovili, da je pomembna tudi trenerjeva starost za motiviranje otrok pri treningu. Otroci namreč najbolje sodelujejo pri treningu, ki je dolg 50 min ali 70 min, ter so najbolj motivirani s strani trenerjev, ki so stari med 35 in 39 let.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalna aktivnost, športni klub, trener, tekmovalni šport
Objavljeno v DKUM: 03.12.2018; Ogledov: 1926; Prenosov: 152
Celotno besedilo (779,58 KB) |
7. Telesna samopodoba slovenskih in francoskih osnovnošolcev z vidika gibalne aktivnostiDarko Pepevnik, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: V uvodu so predstavljena nekatera dosedanja znanstvena spoznanja o telesni samopodobi mladostnika in njeni povezanosti z gibalno aktivnostjo. Z empirično raziskavo pa smo ugotavljali stopnjo ocenjevanja telesne samopodobe slovenskih in francoskih mladostnikov glede na njihovo gibalno aktivnost. Zanimala nas je tudi povezanost med gibalno aktivnostjo in razsežnostmi telesne samopodobe ter med gibalno aktivnostjo in telesno samopodobo v celoti. Raziskava temelji na priložnostnem, neslučajnostnem vzorcu učencev (n = 1031) slovenskih (n = 566) in francoskih (n = 465) podeželskih in mestnih javnih šol, starih od 11 do 15 let. Iskali smo razlike med učenci glede na njihovo gibalno aktivnost in državo bivanja. Za ugotavljanje telesne samopodobe smo uporabili vprašalnik, ki smo ga povzeli po francoskih avtorjih (Physical Self-Inventory - short form). Ugotovili smo, da so slovenski mladostniki gibalno aktivnejši od svojih francoskih vrstnikov in da imajo gibalno aktivni učenci višjo telesno samopodobo kot gibalno neaktivni. Med gibalno aktivnostjo in telesno samopodobo v celoti smo odkrili obstoj statistično značilne nizke pozitivne povezanosti. Rezultati so pokazali, da med mladostniki ni razlik v ocenjevanju telesne samopodobe glede na državo bivanja. Na splošno pa ugotavljamo, da se večina mladostnikov v primeru športnih kompetenc, telesnega videza, telesne samopodobe, splošne samopodobe in telesne samopodobe v celoti nadpovprečno visoko ocenjuje. Izsledki raziskave kažejo na povezanost gibalne aktivnosti in telesne samopodobe mladostnika. To pomeni, da bi bilo potrebno vsakemu posamezniku ponuditi in omogočiti ustrezno gibalno aktivnost in ga k njej spodbujati tako, da bi stalna dnevna gibalna aktivnost postala del njegovega življenjskega sloga.
Ključne besede: telesna samopodoba, gibalna aktivnost, mladostniki, Slovenija, Francija
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 1453; Prenosov: 228
Celotno besedilo (1,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Telesna samopodoba kot pomemben motivacijski dejavnik za gibalno/športno aktivnost otrok in mladostnikovPetra Dolenc, 2010, pregledni znanstveni članek Opis: Samopodoba je skupek predstav, pojmovanj in občutij, ki jih imamo o sebi, ter ima pomembno funkcijo pri uravnavanju in usmerjanju našega vedenja. Oblikovanje samopodobe predstavlja eno izmed temeljnih razvojnih nalog otroštva in mladostništva. Sodobni strukturni modeli samopodobe poudarjajo njeno večplastnost, sestavljeno iz različnih specifičnih področij udejstvovanja, na katerih ima posameznik izkušnje. Telesna samopodoba je ena od sestavin splošne podobe o sebi; lahko rečemo, da je prvinska in najbolj elementarna, saj se začne razvijati v najzgodnejšem obdobju posameznikovega življenja in je ključna za oblikovanje ostalih sestavin samopodobe. Preučevanje telesne samopodobe otrok in mladostnikov je izjemnega pomena v povezavi z njihovo gibalno/športno aktivnostjo in tudi v smislu spodbujanja razvoja telesne samopodobe, ki bo imela pozitivne učinke na celostno samopodobo in samospoštovanje otrok. Namen prispevka je, opredeliti vsebino telesne samopodobe, predstaviti različne pripomočke za njeno empirično raziskovanje ter navesti raziskovalne izsledke slovenskih in tujih avtorjev na tem področju. Poleg tega poudarjamo motivacijsko vlogo telesne samopodobe za gibalno/športno udejstvovanje otrok in mladostnikov.
Ključne besede: samopodoba, telesna samopodoba, gibalna/športna aktivnost, motivacija, otroci, mladostniki
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 2035; Prenosov: 582
Celotno besedilo (99,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Povezanost statusa telesne teže in športne aktivnosti s telesno samopodobo učencev 2. in 3. triletjaDarko Pepevnik, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku smo opredelili pojem telesne samopodobe, predstavili nekatere novejše raziskave s področja telesne samopodobe v povezavi s športno aktivnostjo mladostnikov in empirično raziskali povezanost statusa telesne teže in športne aktivnosti s telesno samopodobo otrok in mladostnikov. Empirična raziskava temelji na skupinskem slučajnostnem vzorcu učencev (n = 161), starih od 9 do 15 let (AS = 11,87, SO = 1,90), med katerimi je 86 dečkov in 75 deklic. Podatke smo zbrali z uporabo prevzetega vprašalnika (The Children and Youth Physical Self–Perception Profile), ki smo mu dodali še vprašanja o starosti, spolu, telesni teži, telesni višini in o športni aktivnosti ter jih obdelali na nivoju deskriptivne in inferenčne statistike. Preverjali smo povezanost statusa telesne teže učencev in njihove športne aktivnosti z ocenjevanjem posameznih razsežnosti telesne samopodobe in telesne samopodobe kot celote. Ugotovili smo, da je 76,4 % učencev primerno težkih, 21,1 % prekomerno težkih in 2,5 % debelih. Odkrivamo statistično značilne razlike v ocenjevanju nekaterih razsežnosti telesne samopodobe, kot so: vzdržljivost, telesni videz in globalna telesna samopodoba, pa tudi v ocenjevanju celotne telesne samopodobe med primerno in prekomerno težkimi ter med primerno težkimi in debelimi učenci. Športno aktivnih je 159 učencev, od tega 113 rekreativno in 46 rekreativno in tekmovalno. Uspeli smo dokazati obstoj statistično značilnih razlik med učenci, ki se s športom ukvarjajo rekreativno, in med učenci, ki se s športom ukvarjajo rekreativno in tekmovalno, v ocenjevanju športnih kompetenc, vzdržljivosti, moči in telesne samopodobe kot celote. Ugotavljamo, da imajo učenci, ki so primerno težki in se s športom ukvarjajo tekmovalno, višjo telesno samopodobo kot učenci, ki so prekomerno težki ali debeli in se s športom ukvarjajo samo rekreativno.
Ključne besede: športna aktivnost, gibalna dejavnost, telesna teža, učenci, samopodoba
Objavljeno v DKUM: 04.09.2017; Ogledov: 1446; Prenosov: 165
Celotno besedilo (126,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Vpliv gibalno aktivnega zaposlenega na organizacijoKaja Sušec, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Za zdravje in dobro počutje mora prvotno vsak posameznik poskrbeti sam. Ljudje, katerih življenjski stil je dovolj gibanja, zdrava prehrana, izogibanje alkoholu, cigaretam idr., so bolj odporni, se bolje počutijo in lažje opravljajo delo. Na delovnem mestu preživimo velik del življenja, zato je pomembno, da delodajalec vlaga v dobro počutje zaposlenih. To lahko stori tudi z zdravo prehrano na delovnem mestu, promocijo zdravega načina življenja, spodbujanjem k gibanju ter omogočanjem le-tega. Zdravi zaposleni so ključni element doseganja uspešnosti podjetja.
V diplomskem delu je predstavljena gibalna aktivnost kot ena izmed osnovnih gradnikov zdravja ljudi in posledično tudi uspešnosti podjetja, v katerem so gibalno aktivni posamezniki zaposleni. Z raziskovalno anketo smo preverili mnenje zaposlenih in vodstva o vplivu gibalnih aktivnosti na delovnem mestu.
Na podlagi rezultatov izvedene ankete smo ugotovili, da se tako zaposleni kot vodstvo zavedajo pozitivnih vplivov, ki jih prinašajo gibalne aktivnosti. Gibalne aktivnosti pozitivno vplivajo na počutje, medsebojne odnose ter opravljanje delovnih nalog zaposlenih. Zaposleni in delodajalci menijo, da gibalno aktiven in zdrav delavec pozitivno vpliva na podjetje.
Delodajalci se morajo dobro zavedati svoje družbene odgovornosti glede varovanja zdravja zaposlenih, nuditi morajo primerne gibalne aktivnosti, zdravo prehrano ter ustrezno motivirati zaposlene k zdravemu načinu življenja.
Praksa iz razvitejših držav pravi, da takšna skrb za delavce prinaša koristi tako podjetju kot tudi posamezniku in državi.
Ključne besede: gibalna aktivnost, zdravje, delovno mesto, promocija zdravja
Objavljeno v DKUM: 28.08.2017; Ogledov: 1926; Prenosov: 127
Celotno besedilo (882,07 KB) |
