| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Poslovodstvo brez naročila (negotiorum gestio)
Renato Vrenčur, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je obravnavan institut poslovodstva brez naročila, ki ga pravni redi izjemoma dopuščajo, saj pomeni odstop od splošnega pravila o nevmešavanju v tuje posle. Zanj je značilno, da se pravilno razmerje med strankama vzpostavi na podlagi zakona ob predpostavki, da obstajajo utemeljeni razlogi, ki osebo, ki opravlja tuj posel, opravičujejo k nekemu ravnanju (bodisi pravnemu bodisi dejanskemu). Utemeljenost ravnanja običajno temelji na solidarnosti, v določenih primerih pa lahko temelji na zakonski dolžnosti. V Obligacijskem zakoniku je določeno, kdaj se je dopustno lotiti tujega posla ter kakšne pravice in obveznosti pripadajo osebi, ki je tuj posel opravila (dopustna gestija). Prav tako pa zakon določa sankcije za osebo, ki je opravila posel, kljub prepovedi osebe, katere posel je opravila (nedopustna gestija). Če pa je posel, ki je bil opravljen za drugega, naknadno odobren, pride do konverzije poslovodstva brez naročila v mandatno ali drugo pravno razmerje, pri čemer nastopijo pravni učinki tega razmerja za nazaj ter se šteje, da je pravnoposlovno razmerje obstajalo ves čas.
Ključne besede: obligacijsko pravo, poslovodstvo brez naročila, gestor, poslovni gospodar, dopustna gestija, nedopustna gestija, nepristno poslovodstvo, Slovenija
Objavljeno: 05.06.2012; Ogledov: 2679; Prenosov: 364
URL Povezava na celotno besedilo

2.
OBLIGACIJSKI IN STVARNOPRAVNI VIDIKI VLAGANJ ZAKONCEV V POSEBNO PREMOŽENJE
Matic Nedog, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava obligacijskopravne učinke prelivanj premoženjskih kategorij zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, ki so posledica učinkov stvarnega prava, s poudarkom na uporabi pravil o neupravičeni obogatitvi. Različna stališča teorije in prakse so si enotna v ugotovitvi, da je področje premoženjskih razmerij med zakoncema v veljavni slovenski zakonodaji podnormirano. Obstoj spornih dejanskih stanj oziroma življenjskih primerov, ki niso zakonsko natančno urejeni pa za rešitev spora zahteva, poleg poznavanja konkretnih okoliščin primera, uporabo ustrezne pravne razlage, s katero se zapolni navidezna pravna vrzel. S pomočjo razlag, teoretiki in sodna praksa zastopajo različna stališča glede vprašanja, ali ima zakonec, ki vlaga v nepremičnino, katere nima v lasti, na podlagi svojega prispevka stvarnopravni ali obligacijski zahtevek. Uvodno poglavje preučuje pojem premoženja in različne oblike premoženjskih kategorij, s poudarkom na premoženjskem režimu zakoncev. Predstavljene so tudi različne oblike prelivanj vrednosti med premoženjskimi kategorijami. V tretjem poglavju je predstavljena problematika vlaganj v nepremičnino, ki je posebno premoženje enega izmed zakoncev. V okviru izpostavljene problematike so preučena različna stališča teorije in prakse. V nadaljevanju so predstavljeni stvarnopravni učinki izboljšave tuje nepremičnine s poudarkom na institutu akcesije. Predmet preučevanja je tudi načelo superficies solo cedit, ki je tesno povezano z institutom akcesije. Načelo je bilo tekom zgodovinskega razvoja deležno nekaterih sprememb, ki so pomembno vplivale na institut akcesije, zato diplomsko delo preučuje načelo superficies solo cedit tudi iz historičnega vidika. Peto poglavje je v celoti namenjeno pravu neupravičene pridobitve, v katero spadajo povračilne obveznosti v obliki kondikcij in verzij. Pravo neupravičene pridobitve je sredstvo za saniranje nepravičnosti oziroma porušene premoženjskopravne ekvivalence med udeleženimi strankami. V teoriji se pogosto uporablja za povračilne obveznosti izraz kvazikontraktne obveznosti, med katere se štejejo tudi obveznosti iz naslova poslovodstva brez naročila oziroma gestije. V diplomskem delu je predstavljena razvrstitev posameznih kvazikontraktnih obveznosti med kondikcije, verzije in gestije ter razlikovanje med posameznimi povračilnimi obveznostmi. Dostikrat se v teoriji za povračilne obveznosti uporablja širši izraz reparacije kot konstruktiven pripomoček, ki omogoča opredelitev skupnih značilnosti teh zahtevkov. Diplomsko delo je zaključeno z analizo položaja neupravičene obogatitve zaradi učinkov stvarnega prava na nepremičninskem področju in sklepnem razmišljanju o posledicah povečanja vrednosti nepremičnine, ki spada v posebno premoženje, s sredstvi iz skupnega premoženja zakoncev ter zastarljivosti verzijskega zahtevka, ki spada v skupno premoženje zakoncev.
Ključne besede: premoženje, skupno premoženje zakoncev, akcesija, prirast, superficies solo cedit, neupravičena pridobitev, neupravičena obogatitev, kvazikontrakti, reparacije, povračilne obveznosti, kondikcija, verzija, gestija, zastaranje
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 2912; Prenosov: 895
.pdf Celotno besedilo (237,40 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici