| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Odnos do starosti s strani naključno izbrane populacije ljudi
Nina Zupanc, 2019, diplomsko delo

Opis: Zaradi spremenjenih demografskih gibanj se v sodobni družbi spreminja odnos do starosti in starostnikov. Namen zaključnega dela je predstaviti odnos družbe do staranja, predvsem z vidika starizma in stereotipov ter raziskati, kakšen odnos ima naključno izbrana populacija do starosti in starostnikov. Raziskovalne metode: V teoretičnem delu je bila uporabljena opisna metoda dela, v raziskovalnem delu pa kvantitativna metodologija raziskovanja. Za ugotavljanje odnosa do starosti in starostnikov je bil uporabljen strukturiran vprašalnik. Raziskavo smo izvedli med naključno izbrano populacijo v Šentjurju pri Celju. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da je odnos splošne populacije do starosti in starostnikov pozitiven, saj je povprečna vrednost znašala 124,6 od možnih 204 točk. Ugotovili pa smo tudi, da so najnižje število točk dosegli v starosti skupini 25 – 35 let, v kateri so ženske dosegle povprečno 115,4 točke in moški 111,6 točke. Da imajo s starejšimi dober odnos, se je strinjalo 60 % anketiranih, 58 % pa pozna primere negativnega odnosa do starejših. Diskusija in zaključek: Pomembno delo v prihodnje bi se moralo osredotočiti na osveščanje mladih, da bi razvili bolj pozitiven odnos do starosti in starostnikov. Spremeniti pa bi se moral tudi družben odnos do prikazovanja in obravnavanja starosti in starostnikov.
Ključne besede: staranje, starost, kakovostna starost, odnos do starosti, gibanje, gerontofobija, stereotipi.  
Objavljeno: 02.03.2020; Ogledov: 348; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (495,71 KB)

2.
Sociološki in zdravstveni vidiki zlorab in nasilja nad starejšimi
Nina Sukič, 2013, diplomsko delo

Opis: O nasilju in zlorabah nad starejšimi se čedalje več govori, čeprav se problem nasilja nad starejšimi v družbi pojavlja že od nekdaj, vendar takrat zgolj kot družinski problem, ki se mora znotraj družine tudi razrešiti. Ker se prebivalstvo stara, je tudi nasilje nad starejšimi vse bolj pereč problem. Predmet diplomskega dela je analiza socioloških in zdravstvenih vidikov zlorab in nasilja nad starejšimi. V teoretičnem delu smo tako najprej opisali starostnike in staranje, slednje smo opisali tudi iz kronološke, biološke in doživljajske perspektive. Predstavljena je tudi gerontofobija, diskriminacija in stereotipi o starejših. Opisali smo tudi različne vrste nasilja in zlorab nad starejšimi, predstavili smo vzroke in dejavnike tveganja za pojav nasilja nad starejšimi, kakor tudi zakaj se še zmeraj zoper to problematiko premalokrat ukrepa, tudi s strani zdravstvenih delavcev. Predstavljene so vladne in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s problematiko nasilja in zlorab nad starejšimi, vloga medicinskih sester pri obravnavi nasilja ter preventivne dejavnosti in Zakon o preprečevanju nasilja v družini.
Ključne besede: staranje, gerontofobija, zlorabe in nasilje nad starejšimi, dejavniki tveganja zlorab in nasilja nad starejšimi
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1384; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

3.
SOCIOLOŠKI VIDIKI GERONTOFOBIJE (ŠTUDIJA PRIMERA V PODRAVSKO-POMURSKI REGIJI)
Igor Časar, 2012, diplomsko delo

Opis: V sodobni družbi se delež starejšega prebivalstva nezadržno povečuje, starostna struktura družb se spreminja, lepotni ideali postajajo vse pomembnejši in družba počasi, vendar vztrajno, izolira starostnike. Nastale družbene spremembe so pripomogle k spremenjenemu pomenu staranja ter starosti in posledično k odnosu raznih družbenih skupin do starejših in procesu staranja. Največjo pozornost smo namenili prav sociološkim dejavnikom, ki vplivajo na gerontofobijo - strah pred staranjem in strah pred starejšimi - na področju pomursko podravske regije. V teoretičnem delu diplomskega dela smo obravnavali teoretične okvire, ki določajo naše raziskovalno področje. Gre za podrobni ogled področja socialne gerontologije in koncept staranja. Osredotočili se bomo predvsem na definiranje osnovnih pojmov in na sociološke teorije staranja, ki, kot bomo v kasnejših delih pokazali, lahko vplivajo na posameznikovo dojemanje staranja in odnosa do starostnikov. Gerontofobijo bomo predstavili na splošno, njen pomen, značilnosti in posebnosti. Glavni del našega zanimanja se bo osredotočil predvsem na sociološki vidik, čeprav nismo prezrli ostalih (psiholoških, bioloških) vidikov, saj so ti neločljiv del raziskovalnega pojava. Raziskali bomo, kako nekateri sociološki dejavniki vplivajo na posameznikove strahove in pričakovanja, ki jih ima v povezavi s staranjem in starostniki. Na osnovi pridobljenih informacij in opravljene empirične raziskave smo prišli do bistvenih zaključkov, kjer smo v skladu s pričakovanji prišli do naslednjih ugotovitev: (1.) intenzivnost gerontofobije se zmanjša, v kolikor se poveča seznanjenost s procesom staranja, (2.) stopnja gerontofobije je v enaki meri prisotna pri obeh spolih in (3.) gerontofobija je najbolj izrazita pri mladih, starih med 19–29 let.
Ključne besede: starost, staranje, sociološki dejavniki, vpliv, gerontofobija
Objavljeno: 20.07.2012; Ogledov: 2944; Prenosov: 504
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici