| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
GERMANIZMI V PREKMURSKEM NAREČJU
Aleksander Saša Trajber, 2010, diplomsko delo

Opis: Germanizmi so nemške izposojenke, ki so prisotne v mnogih jezikih. Prisotnost nemških izposojenk najdemo tudi v slovenskem jeziku. Nekatera slovenska narečja so bila pri izposojevanju germanizmov bolj dovzetna, nekatera narečja pa spet nekoliko manj. Različni delež germanizmov v različnih slovenskih narečjih je posledica različnih dejavnikov. Prekmursko narečje spada med slovenska narečja, v katerih najdemo veliko število germanizmov. Omenjeno narečje se razlikuje od drugih slovenski narečij po številnih posebnostih in k tem posebnostim spada tudi omenjeni delež germanizmov v besedišču, ki so ga oblikovali različni zgodovinski, geografski, verski in politični dejavniki. Cilj moje diplomske naloge je bila raziskava, v kateri sem ugotavljal, ali se v prekmurskem narečju nahaja enakomerni delež in uporaba germanizmov ali pa so bila nekatera podnarečja in generacije pri prevzemanju nemških izposojenk bolj dovzetna kot nekatera druga. Iz tega razloga so bili anketirani prebivalci različnih starosti iz goričkega, ravenskega in dolinskega podnarečja.
Ključne besede: PREKMURSKO NAREČJE, PREKMURSKA PODNAREČJA, GERMANIZMI, DELEŽ NEMŠKIH IZPOSOJENK.
Objavljeno: 05.03.2010; Ogledov: 2151; Prenosov: 441
.pdf Celotno besedilo (788,37 KB)

2.
GERMANIZMI V SLOVENSKEM SREDNJEŠTAJERSKEM NAREČJU
Marija Klančar, 2010, diplomsko delo

Opis: Germanizem je nemška beseda, ki je v nek drug jezik vključena kot sposojenka ali tujka. Izraz germanizem pa lahko predstavlja tudi kakšno slovnično posebnost nemškega jezika, ki je bila sprejeta v drug jezik. Germanizmi v slovenskem jeziku so dokaz slovensko-nemških kulturnih stikov. Mnogi germanizmi se uporabljajo samo v narečju. V diplomskem delu so obravnavani germanizmi v slovenskem srednještajerskem narečju. Moj glavni cilj je bil raziskati, ali v tem narečju obstajajo razlike med generacijami v rabi germanizmov. Zanimalo me je, katera generacija pozna oz. uporablja največ in katera najmanj germanizmov. Podatke za raziskavo sem dobila s pomočjo anketnega vprašalnika. V njem je bilo zbranih 150 germanizmov iz vsakdanjega življenja. Med sabo sem primerjala tri generacije. Anketiranci stari več kot 60 let poznajo skoraj vse germanizme, uporabljajo pa jih nekoliko manj. Anketiranci v starosti od 30 do 50 let poznajo večino germanizmov, toda vseeno manj kot njihovi starši. Skoraj polovico naštetih germanizmov ne uporabljajo več. Učenci in dijaki poznajo večinoma samo splošne germanizme. Namesto germanizmov zelo pogosto uporabljajo besede v knjižnem jeziku.
Ključne besede: - knjižni jezik - narečje - slovenščina - slovensko srednještajersko narečje - jezikovni stik - germanizmi
Objavljeno: 22.07.2010; Ogledov: 3476; Prenosov: 542
.pdf Celotno besedilo (781,13 KB)

3.
GERMANIZMI MED MLADIMI V LENDAVI
Vesna Kramar, 2010, diplomsko delo

Opis: Slovenski jezik je v kontaktu z nemškim jezikom že več kot tisoč let. Ti kontakti so na slovenski jezik v različnih regijah različno vplivali. Na jezik v Lendavi so pri tem imeli večji vpliv madžarski in hrvaški jezik, ampak kljub temu se tudi v tem jeziku pogosto najdejo germanizmi. Ti germanizmi so večinoma sposojenke iz drugih sosednjih jezikov ali pa so celo del slovenskega pogovornega jezika. Jezik v Lendavi spada k prekmurskemu narečju, točneje k podnarečju Dolinsko, ampak se kljub temu zelo razlikuje od tega dialekta in je zelo podoben slovenskemu knjižnemu jeziku. Na to posebnost jezika v Lendavi in germanizme, ki se v tej regiji uporabljajo, so vplivali različni zgodovinski dejavniki. Cilj moje diplomske naloge je bila raziskava, v kateri sem ugotavljala pogostost uporabe nemških izposojenk med mladimi v Lendavi in primerjavo le teh podatkov z ostalimi generacijami v Lendavi. Prav tako me je zanimala primerjava med mestnim in vaškim prebivalstvom, in med moškim in ženskim prebivalstvom. Nadaljnjo me je tudi zanimalo, če ljudje v Lendavi še poznajo primerne slovenske izraze za nemške izposojenke.
Ključne besede: germanizmi, jezik v Lendavi, uporaba nemških izposojenk v Lendavi
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 1448; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (724,89 KB)

4.
Prevzete besede v radijskih oglasih
Nina Koper, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je osredinjeno na radijske oglase in prevzeto besedje, ki se v njih pojavlja. Radijski oglasi spadajo v posebno podzvrst publicistične funkcijske zvrsti. Zanje so značilna številna odstopanja od običajne jezikovne rabe, saj je njihova prvotna naloga vzbuditi pozornost naslovnika. Ker so radijski oglasi zasnovani izključno na zvoku, je izbira besed v tej besedilni vrsti še posebej pomembna. Z namenom vzbuditi pozornost in približati se ciljni skupini ter zaradi novih izdelkov, ki prihajajo na tržišče, v oglasnih besedilih zasledimo številne prevzete in tuje besede. Teh je veliko zlasti v oglasih, ki vabijo k zabavi in predstavljajo izdelke oz. storitve s strokovnih področij. Besede, ki so sloveščini že dodobra prilagojene, so prevzete večinoma iz nemščine. Novejše prevzete besede, ki še nimajo ustaljenega zapisa in so trenutno priljubljene le pri mlajših skupinah ljudi, ter citatne besede pa prihajajo v naš jezik preko starih in novih medijev neposredno iz angleščine. V jezikovnih priročnikih sta prevzetim besedam poleg razlage največkrat dodana označevalnika poudarjalno oz. publicistično, besedam pa je velikokrat pripisana tudi nevtralnejša dvojnica.
Ključne besede: Radio, oglaševanje, prevzete besede, citatne besede, anglicizmi, germanizmi.
Objavljeno: 23.02.2011; Ogledov: 2892; Prenosov: 539
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
GERMANIZMI V OBČINI HOČE-SLIVNICA
Marko Milenkovič, 2011, diplomsko delo

Opis: Povzetek Ker sta slovenski in nemški jezik že stoletja v nenehnem stiku, danes slovenski jezik sodi med enega izmed najbolj germaniziranih slovanskih jezikov. Germanizmi so postali pomemben del slovenskega jezika, zaradi česar je še posebej pomembno izvedeti več o njih. Tako smo v diplomski nalogi analizirali uporabo germanizmov v občini Hoče-Slivnica, kjer se govori Južno-Pohorsko narečje; prav tako smo analizirali, v kolikšni meri so germanizmi poznani in kako pogosto se uporabljajo. Empirični del diplomske naloge temelji na anketi, sestavljeni iz 129-ih germanizmov, ki se uporabljajo v vsakdanjem življenju. Na podlagi ankete, pri kateri sta v ospredju poznavanje in uporaba germanizmov, smo analizirali, v kolikšni meri je uporaba germanizmov odvisna od starosti, spola, izobrazbe in znanja nemškega jezika anketiranih. Vsak dejavnik smo z namenom, da bi ugotovili podobnosti in razlike pri poznavanju ter uporabi germanizmov, posebej analizirali. Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, ali so germanizmi še danes sestavni del slovenskega jezika ali počasi prehajajo v pozabo. Med prebivalce občine je bilo razdeljenih 50 anket. Ciljne skupine so bili prebivalci različnih starostnih skupin, petih večjih krajevnih skupnosti, ki so del občine Hoče-Slivnica: Hoče, Slivnica, Rogoza, Reka-Pohorje, Orehova-Hotinja vas. Naloga anketiranih je bila označiti, ali germanizme samo poznajo ali jih tudi uporabljajo. Pri tem so morali navesti tudi svojo starost, spol, izobrazbo in znanje nemškega jezika.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: germanizmi, Občina Hoče-Slivnica, uporaba germanizmov, Južno-Pohorsko narečje.
Objavljeno: 12.08.2011; Ogledov: 2431; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (4,24 MB)

6.
GERMANIZMI V LJUTOMERU IN OKOLICI
Erik Kurbos, 2015, diplomsko delo

Opis: Germanizmi so besede, ki so bile izposojene iz nemškega jezika in jih najdemo v mnogih jezikih. Eden od teh jezikov je tudi slovenski jezik, v katerem sta zgodovinski splet okoliščin ter geografska lega pustila sledi nemškega vpliva tako na kulturo kot tudi na jezik. Ta jezikovni vpliv pa je še posebej viden v vsakdanjem govoru Slovencev, to je pri narečju. Medtem ko je Prekmurje spadalo pod madžarski del Avstro-Ogrske monarhije, je Prlekija spadala pod avstrijski del dualistične države in tako doživela še večji vpliv na jezikovno podobo prleškega narečja, v katerem so danes germanizmi trdno zakoreninjeni. V diplomskem delu sem se osredotočil na germanizme v Ljutomeru in okolici. V teoretičnem delu sem razložil jezikovni pojav germanizem, razvoj slovenskih narečij ter opisal jezikovne značilnosti prleškega narečja. V empiričnem delu sem določil cilje raziskave, predpostavke, razložil posamezne germanizme ter analiziral rezultate, ki sem jih dobil s pomočjo anketnega vprašalnika. Ankete sem razdelil med 99 ljudi. Anketiranci so bili iz Ljutomera in okoliških krajev. Navesti so morali spol, starost, kraj, v katerem so bivali večino svojega življenja, kako so pridobili znanje nemškega jezika ter označiti, ali germanizem poznajo in ali ga tudi uporabljajo.Germanizmi so besede, ki so bile izposojene iz nemškega jezika in jih najdemo v mnogih jezikih. Eden od teh jezikov je tudi slovenski jezik, v katerem sta zgodovinski splet okoliščin ter geografska lega pustila sledi nemškega vpliva tako na kulturo kot tudi na jezik. Ta jezikovni vpliv pa je še posebej viden v vsakdanjem govoru Slovencev, to je pri narečju. Medtem ko je Prekmurje spadalo pod madžarski del Avstro-Ogrske monarhije, je Prlekija spadala pod avstrijski del dualistične države in tako doživela še večji vpliv na jezikovno podobo prleškega narečja, v katerem so danes germanizmi trdno zakoreninjeni. V diplomskem delu sem se osredotočil na germanizme v Ljutomeru in okolici. V teoretičnem delu sem razložil jezikovni pojav germanizem, razvoj slovenskih narečij ter opisal jezikovne značilnosti prleškega narečja. V empiričnem delu sem določil cilje raziskave, predpostavke, razložil posamezne germanizme ter analiziral rezultate, ki sem jih dobil s pomočjo anketnega vprašalnika. Ankete sem razdelil med 99 ljudi. Anketiranci so bili iz Ljutomera in okoliških krajev. Navesti so morali spol, starost, kraj, v katerem so bivali večino svojega življenja, kako so pridobili znanje nemškega jezika ter označiti, ali germanizem poznajo in ali ga tudi uporabljajo.
Ključne besede: Germanizmi, Ljutomer in okolica, prleško narečjeGermanizmi, Ljutomer in okolica, prleško narečje
Objavljeno: 11.03.2015; Ogledov: 740; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

7.
8.
GERMANIZMI V ZGORNJESAVINJSKI DOLINI
Maja Brinjovc, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenski in nemški jezik sta že več kot tisoč let v neprestanem kontaktu. V preteklosti so ta stik med jezikoma predstavljale nenehne politične in kulturne povezave. Seveda pa je velik vpliv predstavljala lega držav, mejna stičnost. Vse to je botrovalo k pojavu številnih germanizmov, ki so se skozi leta pojavili v slovenskem jeziku. Germanizmi se kažejo in uporabljajo v skoraj vseh regijah Slovenije. V mojem delu pa se bom osredotočila predvsem na vzhodni del Slovenije, in sicer na območje Savinjske doline. Severozahodni del Savinjske doline se stika z državo Avstrijo, od koder je tudi prišel vpliv nemškega jezika. Tako je na nastanek in oblikovanje našega maternega jezika je vplivala tudi sosednja država. Ravno iz teh razlogov v slovenščini še danes najdemo številne germanizme, ki jih uporabljamo v pogovorih. Savinjska dolina se deli na dve pokrajinski enoti, in sicer na Zgornjo ter Spodnjo Savinjsko dolino. Soteska pa je območje, soteska, ki to pokrajino deli na dva dela. V diplomskem delu se bom osredotočila na Zgornjo Savinjsko dolino, torej na področje od soteske Soteska in vse do kraja Solčava. Zanimal me bo vpliv nemškega jezika na to področje ter uporaba germanizmov na tem področju. Slovenski jezik pozna štirideset dialektov, ki se delijo v sedem narečnih skupin. Področje, ki ga bom opisala v svojem diplomskem delu, pa je področje Štajerske, ki je zelo obširno. Seveda se tudi tukaj germanizmi zelo pogosto uporabljajo. Ne samo da se uporabljajo vsakodnevno med pogovori, njihova raba je vse pogostejša tudi v pisni obliki, kar je vidno predvsem med mlajšimi generacijami. Seveda pa je ta raba germanizmov med deklicami in dečki vezana na rabo med starejšimi generacijami. Kakor so torej otroci slišali govoriti svoje starše in stare starše, tako bodo govorili in takšne besede bodo uporabljali tudi sami. Cilj mojega diplomskega dela je bil ugotoviti, kako pogosta je uporaba germanizmov med otroki v osnovni šoli. Zanimalo me je, ali se pojavljajo razlike v prepoznavanju germanizmov med deklicami in dečki. Kot zadnje pa me je zanimalo, ali otroci poznajo slovenske prevode za izbrane germanizme.
Ključne besede: Germanizmi, Zgornja Savinjska dolina, dialekt
Objavljeno: 23.02.2016; Ogledov: 756; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

9.
Germanizmi v Lenartu v Slovenskih goricah z okolico
Polona Muršec, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja z germanizmi v Lenartu v Slovenskih goricah oz. občini Lenart. Stoletja trajajoč jezikovni stik slovenskega in nemškega jezika je pustil svoj pečat tudi v narečju občine Lenart. Germanizmi so rezultat vpliva drugega jezika (nemškega) na prvi jezik (slovenski). Germanizirano je bilo predvsem besedišče (predvsem tisto, ki se navezuje na vsebino), torej besede, pomembne za komunikacijo. To so samostalniki, pridevniki in glagoli. Ker je vpliv nemškega jezika trajal dalj časa, je vplival tudi na druga strukturna področja jezikovnega stika. V teoretičnem delu je prikazano zgodovinsko ozadje in stik med Lenartčani in Nemci. Predstavljeno je tipično narečje na tem območju. Nato je tematiziran jezikovni stik z njegovimi vplivi. V empiričnem delu so obravnavani 104 vsakdanji, za Lenart značilni, germanizmi. S pomočjo ankete so bile ugotovljene razlike med njihovim poznavanjem in uporabo kot tudi poznavanje slovenskih knjižnih ustreznic h germanizmom. To bo obravnavano v povezavi s starostjo in spolom, z znanjem nemškega jezika ter glede na to, ali je nekdo stanoval večino življenja v Lenartu ali le krajši čas.
Ključne besede: germanizmi, prevzete besede, jezikovni stik, Lenart, Slovenske gorice
Objavljeno: 22.06.2016; Ogledov: 642; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

10.
ANGLICIZMI IN GERMANIZMI V SLOVENSKI IZDAJI POLJUDNOZNANSTVENE REVIJE SCIENCE ILLUSTRATED
Anja Kokot, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati germanizme in anglicizme v šestih slovenskih izdajah poljudnoznanstvene revije Science Illustrated iz leta 2014. Ugotoviti smo želeli, v kolikšni meri se je na področju poljudne znanosti prevzeto besedišče iz angleščine in nemščine ohranilo skozi čas. Prav tako so nas zanimali slovenski ekvivalentni izrazi germanizmov oziroma anglicizmov ter etimološki izvor besed. S pomočjo korpusa Gigafida smo želeli ugotoviti, kako pogosto se germanizmi in anglicizmi pojavljajo v stvarnih besedilih iz arhiva korpusa. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se dotaknili pojma prevajanje, zgodovine prevajanja in najpomembnejših konceptov prevajalskih teorij, ki so bistveni pri prevajanju strokovnih besedil, kamor sodijo poljudnoznanstvena besedila. Prav tako smo se dotaknili stikov slovenščine z nemščino in angleščino skozi čas. Empirični del diplomske naloge je sestavljen iz analize germanizmov in anglicizmov iz omenjene revije. Ugotovili smo, da za večino anglicizmov in germanizmov v reviji ne obstaja slovenski ekvivalent, saj so v večini primerov v člankih že uporabljeni slovenski izrazi, kadar ti obstajajo. Kadar pa slovenska ustreznica ne obstaja, je uporabljen prevzeti izraz s podano razlago v slovenščini. Ugotovili smo tudi, da se izrazi najdeni v stvarnih besedilih iz arhiva korpusa Gigafida, pojavljajo bolj pogosto, če so del slovenskega knjižnega jezika.
Ključne besede: Science Illustrated, prevzete besede, germanizmi, anglicizmi, poljudna znanost, korpus Gigafida
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 599; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici