| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Daljinsko ogrevanje hiš s pomočjo geotermalne energije : diplomsko delo
Elena Majstorović, 2024, diplomsko delo

Opis: Obnovljivi viri energije imajo ključni pomen za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kar pomeni, da jih lahko trajnostno uporabimo. V prihodnosti bo z razvojem tehnologije omogočena boljša izraba naravnih virov in se pričakuje njihova vse večja uporaba. S tem se tudi povečuje energetska varnost držav. V diplomskem delu smo opisali značilnost rabe geotermalne energije, toplotnih črpalk ter sistema za daljinsko ogrevanje. Slovenija ima veliki potencial za izrabo geotermalne energije zaradi svojih geoloških lastnosti. Analize so pokazale, da so najugodnejše razmere za izkoriščanje geotermalne energije na območju severovzhodne Slovenije, kjer so termalni in termomineralni vrelci in vrtine. V diplomskem delu smo tudi predstavili, kolikšna je poraba geotermalne energije ter daljinskega sistema za ogrevanje v svetu in Sloveniji. Cilj diplomske naloge je prikaz učinkovitega sistema ogrevanja s pomočjo geotermalne energije in visokotemperaturne toplotne črpalke, ki glede na opravljene ekonomske analize omogoča veliki letni prihranek.
Ključne besede: geotermalna energija, daljinsko ogrevanje, toplotna črpalka, toplotna moč, ekonomska analiza
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

2.
Izraba plitve geotermalne energije za ogrevanje in hlajenje v sklopu Zdravstvenega doma Domžale : diplomsko delo
Matija Matičič, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo različne možnosti izrabe plitve geotermalne energije za ogrevanje in hlajenje stavbe ter pripravo STV na primeru zdravstvenega doma. Za zagotovitev potrebne energetske oskrbe smo določili predvideno rabo energije za obstoječo stavbo ter za predvideno širitev. Predstavili smo tehnične rešitve za izkoriščanje podzemne vode, izkoriščanje toplote v sklopu gradbenih konstrukcij podzemne garaže in izkoriščanje z geosondami. Ugotovili smo, da bi lahko energetske potrebe pokrili s toplotnimi črpalkami, za rezervo in pokrivanje v času nižjih temperatur pa bi uporabili obstoječi kotel. S tem bi pomembno vplivali na povečanje deleža OVE in zmanjšanje emisij TGP v lokalnem okolju.
Ključne besede: plitva geotermalna energija, toplotna črpalka, zdravstveni dom, energetska oskrba, obnovljivi viri energije
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 345; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (4,69 MB)

3.
Analiza posedkov in napetosti geotermalnih pilotov : magistrsko delo
Mitja Madjar, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo določitev posedkov geotermalnih pilotov in osnih napetosti zaradi mehanske in termalne obremenitve. V teoretičnem delu smo opisali geotermalno energijo, vrste geotermalnih konstrukcij in navedli nekaj primerov iz prakse. V računskem delu pa smo izračunali vertikalno nosilnost pilota z metodo, ki jo je podal Berezantzev. Posedek zaradi mehanske obremenitve pa smo izračunali po metodi, ki jo je razvil Poulos. Izračunali smo tudi posedek pilota zaradi temperaturne obremenitve in analizirali vpliv spremembe temperature v različnih zemljinah in glede na dolžino pilota. Analiza kaže na to, da je vpliv spremembe temperature na geotermalni pilot manjši v primerjavi z mehansko obremenitvijo na pilot, vendar ga ne smemo zanemariti, predvsem v drobnozrnatih zemljinah.
Ključne besede: geotermalna energija, geotermalne konstrukcije, geotermalni piloti, posedki
Objavljeno v DKUM: 20.09.2023; Ogledov: 439; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

4.
Optimizacija geotermalne elektrarne v El Salvadorju z ozirom na termodinamiko in rudarjenje Bitcoina : magistrsko delo
Andrej Zidarič, 2023, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrske naloge smo analizirali delovanje geotermalne elektrarne, natančneje uporabo organskega Rankinovega cikla za izkoriščenje geotermalne energije. Magistrska naloga je osnovana na realnem primeru geotermalne elektrarne v El Salvadorju. V magistrski nalogi smo zasnovali ORC sistem iz vidika termodinamike in s programom Matlab optimizirali maksimalni in minimalni tlak sistema ter njegovo maksimalno temperaturo. Poskušali smo najti najučinkovitejšo delovno tekočino, ki bo omogočila maksimalno učinkovitost sistema. Rezultate pridobljene s pomočjo Matlaba smo validirali s programoma Aspen Plus in DWSIM. Kot rezultat optimizacije in validacije smo ugotovili, da so najučinkovitejše delovne tekočine za zasnovo ORC sistema n-butan, R245fa in izobutan. Vse tri delovne tekočine so varne, imajo nizek potencial globalnega segrevanja in ničen potencial tanjšanja ozona. Povprečna učinkovitost ORC sistema, dobljena z njihovo uporabo, je znašala malo več kot 12 %. Hipotetični primer uporabe geotermalne elektrarne v El Salvadorju smo predpostavili z namenom rudarjenja kriptovalute Bitcoin. Za izračune smo ustvarili matematične funkcije predvidevanja cene in težavnosti rudarjenja do leta 2050. Ugotovili smo, da bi bil tovrsten projekt izvedljiv in profitabilen.
Ključne besede: Organski Rankinov cikel, Geotermalna energija, Optimizacija, Matlab, Bitcoin, rudarjenje Bitcoina
Objavljeno v DKUM: 16.02.2023; Ogledov: 728; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (7,43 MB)

5.
Swot analiza možnosti koriščenja naravnih energetskih virov v Pomurju
Ines Korošec, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je izdelano z namenom spoznavanja naravnih energetskih virov, tako so predstavljeni sončna, vetrna, vodna, geotermalna energija in biomasa. Ob tem smo želeli prikazati možnosti njihovega izkoriščanja v Pomurju. Raziskave so pokazale, da so med najbolj zastopanimi naravnimi viri v Pomurju biomasa, zatem sledi uporaba Sonca in geotermija. Vetra zaradi njegove šibkosti in vode zaradi zaščitenosti v obravnavani regiji ne izkoriščamo. Na kratko smo povzeli tudi ovire, na katere naletimo ob izkoriščanju naravnih energetskih virov in ugotovili, da so največje prepreke v okoljski in prostorski zakonodaji, zato bi morala država nastopiti bolj suvereno. S pomočjo SWOT analize smo s stališča štirih vidikov (prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti) ovrednotili lastnosti in posebnosti posameznega naravnega energetskega vira. Analiza nam je pomagala, da smo podrobno spoznali določen vir ter nam na preprost način pokazala, kje so njegove močne in šibke točke.
Ključne besede: obnovljivi viri, SWOT analiza, biomasa, Pomurje, geotermalna energija, hidroenergija, vetrna energija, sončna energija
Objavljeno v DKUM: 03.12.2020; Ogledov: 1398; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

6.
Ekološke in tehnične značilnosti geotermalne energije : magistrsko delo
Jakov Halić, 2020, magistrsko delo

Opis: Cilj tega zaključnega dela je prikazati pomen geotermalne energije v trajnostnem razvoju energetike in njen položaj v primerjavi z drugimi obnovljivimi viri energije. Izkoriščanje geotermalne energije je eden od okoljsko in podnebno najbolj sprejemljivih načinov komercialne proizvodnje energije, na voljo je skozi vso leto ne glede na atmosferske vplive. Podan je prikaz razpoložljivih tehnologij za izkoriščanje geotermalne energije in možni vplivi na okolje. Razlikujemo med geotermalnimi elektrarnami s suho paro, geotermalnimi elektrarnami z enkratnim in dvakratnim izparevanjem ter geotermalnimi elektrarnami z binarnim ciklom (organski Rankinov cikel in Kalina cikel). Posebej podrobno je prikazan tehnološki postopek pridobivanja koristnih oblik energije iz Napredne geotermalne elektrarne z internalizacijo ogljikovih spojin AAT Geothermae. Napredna elektrarna AAT Geothermae bo pridobivala geotermalno vodo in vse utekočinjene pline. Toploto geotermalne vode in navedene pline bo uporabljala za proizvodnjo energije, medtem ko ne bo prišlo do izpuščanja ogljikovega dioksida v ozračje, ampak bo ta prek vrtine za vtiskanje vrnjen nazaj v ležišče ter na ta način ne bo podnebnega vpliva na atmosfero.
Ključne besede: geotermalna energija, izkoriščanje geotermalne energije, podzemne vode
Objavljeno v DKUM: 14.07.2020; Ogledov: 1149; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

7.
Vpliv izkoriščanja toplote geotermičnih in podtalnih vod na okolje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Martina Kodrič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena izraba geotermalne energije ter podzemnih voda. To sta obnovljiva vira energije in njuno izkoriščanje ima manjši vpliv na okolje kot izraba drugih konvencionalnih virov energije. Predstavljeni so zakoni in direktive, ki nam narekujejo, kako postopamo, če želimo izkoriščati ta dva naravna vira. Za izrabo toplote termalne vode je potrebno plačevati koncesijo, ki jo podeli Vlada Republike Slovenije. V diplomski nalogi smo obravnavali višino plačila koncesije, če izrabljeno vodo vračamo oziroma ne vračamo nazaj v zemljo. Pri tem smo izračunali toplotni tok in pridobljeno količino toplote. Nato smo uporabili še toplotno črpalko, s katero smo vodo dodatno ohladili in preračunali, ali je uporaba toplotne črpalke ekonomsko upravičljiva. Na koncu smo izvedli še ekonomsko primerjavo različnih načinov izrabe toplote geotermalne in podzemne vode.
Ključne besede: geotermalna energija, podzemne vode, geotermalne toplotne črpalke, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1420; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

8.
Možnost razvoja obnovljivih virov energije v Pomurju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Patrik Kodba, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali čedalje bolj pomembno temo, in sicer obnovljive vire energije. Ti so čedalje bolj pomembni zaradi vse večjega onesnaževanja, ki ga povzročajo fosilna goriva, ki so še vedno prevladujoči vir pridobivanja energije. Osredotočili smo se na Pomurje, lastnosti izbrane regije in možnosti postavitve posameznih elektrarn na obnovljive vire. S pomočjo izbrane literature smo ugotovili, da v Pomurju ni dovolj konstantnega vetra za postavitev vetrnic, da obstaja potencial za biomaso, vendar je v primerjavi s potencialom v ostalih delih Slovenije manjši zaradi velikega števila kmetijskih površin. Za sončno energijo smo ugotovili, da je poleti velik izkoristek, pozimi pa zelo slab zaradi majhnega števila sončnih dni. Za geotermalno energijo je na celotnem področju Pomurja velik potencial, vendar tam, kjer se izkorišča, se izkorišča zgolj za zdravilišča. Za bioplinarne lahko povemo, da ima Pomurje zelo velik potencial, saj ima veliko kmetijskih dejavnosti in je ena izmed najboljših oblik za Pomurje. Reka Mura je po svojih lastnostih druga najboljša reka v Sloveniji, kar nam pove, da ima Pomurje zelo dober potencial za gradnjo hidroelektrarn. Zanimalo nas je mnenje Pomurcev o obnovljivih virih, zato smo naredili raziskavo. Rezultati so pokazali, da so Pomurci precej ozaveščeni o obravnavani temi, o obnovljivih virih energije pa več vedo moški kot ženske. Velik delež anketiranih Pomurcev doma ne pridobiva energije iz obnovljivih virov, tisti, ki pa jo, pa se po večini poslužujejo sončne energije ali pa energije iz biomase. Pomurci menijo, da je najboljša izbira za njihovo regijo sončna energija, sledi energija iz biomase, pri postavitvi hidroelektrarn in vetrnic pa so mnenja vprašanih deljena. Zaključimo lahko, da ima Pomurje velik potencial za skoraj vse oblike obnovljivih virov energije, česar se zavedajo tudi prebivalci te regije.
Ključne besede: energija, viri, obnovljivi viri, vetrne elektrarne, sončna energija, biomasa, bioplin, geotermalna energija, hidoelektrarne, Pomurje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.04.2018; Ogledov: 1585; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

9.
KRIOGENA AKUMULACIJA ENERGIJE
Rok Špindler, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazan postopek kriogene akumulacije energije, kar je dokaj nova in še nerazvita tehnologija. Uporabna je za akumulacijo viškov energije elektrarn, ki obratujejo na obnovljive vire energije. Opisali smo postopke utekočinjanja, shranjevanja in uplinjanja zraka, kjer energijo shranjujemo in jo nato pridobimo nazaj. Preučili smo različne možne postopke in poiskali vir toplote, ki zadostuje potrebam tega postopka, hkrati pa je okolju najbolj prijazen, za kar se je izkazala geotermalna energija. Naredili smo računalniško simulacijo utekočinjanja in uplinjanja zraka s pomočjo programskega paketa Aspen Plus. V računalniških simulacijah smo spreminjali različne parametre in iskali pogoje, ki so najboljši za obratovanje. Ugotovili smo, da ima postopek velik potencial, je okolju najbolj prijazen med do zdaj znanimi procesi akumulacije energije in bi lahko v prihodnosti postal najpogosteje uporabljan postopek shranjevanja energije.
Ključne besede: kriogena akumulacija energije, obnovljivi viri energije, utekočinjen zrak, geotermalna energija, Aspen Plus
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 2688; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

10.
Izkoriščanje geotermalne energije za ogrevanje stavb na območju občine Polzela
Aljaž Ograjenšek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljena geotermalna energija in možnost izkoriščanja le-te na območju občine Polzela. Opisane so osnovne zakonitosti toplotnih črpalk, za sistem ogrevanja je obravnavana toplotna črpalka voda/voda z izkoriščanjem podtalne vode. Izveden je preračun potrebne toplotne moči toplotne črpalke glede na že znano potrebno toplotno energijo, na podlagi katerih je dimenzionirana ustrezna toplotna črpalka. Izveden je tudi preračun potrebnega vodnega vira oziroma pretoka podtalne vode in število potrebnih sesalnih in ponornih vrtin. Na podlagi dobljenih rezultatov je ekonomsko ovrednotena investicija v izgradnjo toplotnih črpalk, ovrednoteni so trenutni letni stroški ogrevanja in primerjava stroškov ogrevanja v primeru izkoriščanja geotermalne energije.
Ključne besede: geotermalna energija, obnovljivi viri energije, toplotna črpalka, toplota, stroškovna analiza
Objavljeno v DKUM: 09.08.2016; Ogledov: 2284; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici