| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Raba tal kot dejavnik pojavljanja zemeljskih plazov v Sloveniji
Davor Rup, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Raba tal predstavlja zelo pomemben dejavnik pri pojavljanjih zemeljskih plazov. V njej se zrcalijo prepletanja večih naravnih in družbenih dejavnikov med sabo, ki posledično skupaj vplivajo na razvoj različnih tipov rabe tal. Vsak tip rabe tal ima na zemeljske plazove vzpodbujevalne ali zaviralne vplive. Pri vseh tipih rabe tal s vzpodbujevalnimi vplivi smo ugotovili močno prisotnost človeške dejavnosti. Zaviralne vplive pa smo ugotovili le pri tipih rabe tal, kjer je človeška dejavnost minimalna ali pa je sploh ni. Število zemeljskih plazov pa še vedno raste iz leta v leto, zato smo prepričani, da bi se s premišljenim urejanjem v naravnem prostoru lahko upočasnilo naraščanje števila zemeljskih plazov in s tem zmajšali ogrožanja številnih človeških življenj.
Ključne besede: geomorfologija, plazovi, raba tal, Slovenija, geografski informacijski sistemi, GIS
Objavljeno v DKUM: 15.03.2018; Ogledov: 1199; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (352,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Vpliv geoloških in geomorfoloških značilnosti na poselitev Mežiške doline
Simon Rožič, 2016, diplomsko delo

Opis: Na poselitev območij vpliva več dejavnikov. V Mežiški dolini so geološke in geomorfološke značilnosti odločilno vplivale na poselitev, razporeditev in velikost naselij ter dinamiko števila prebivalcev. Zaradi tega se v diplomski nalogi osredotočimo na te značilnosti. Da smo lahko raziskali vzroke obstoječe poselitve, smo morali najprej opisati geološke in geomorfološke lastnosti. Izkazalo se je, da je navkljub manjšemu območju, raznolikost v geologiji in geomorfologiji precejšnja. V tem smislu lahko območje po geoloških značilnostih razdelimo na tri, po geomorfoloških značilnostih pa na dva dela. Glede na poselitev smo območje razdelili na štiri dele, ker niso imeli enakih razvojev. Industrija je v dobi industrializacije imela odločilen vpliv na današnjo podobo naselij in število prebivalcev. Razlika v razvoju prebivalstva med celotnim ozemljem Slovenije in Mežiško dolino je velika, kar pa ne pomeni, da podobnih območij v Sloveniji ni. Slovenija kot celota ima konstantno rast prebivalstva, medtem ko v Mežiški dolini prihaja do anomalij. Geomorfološke značilnosti so vplivale na poselitev Mežiške doline vse od začetka in njihov vpliv nikoli ni prenehal, ampak se je v obdobju razvoja industrije samo zmanjšal. V tem obdobju so glavno gonilo industrije in vzpona števila prebivalcev, ki ga drugače ne bi bilo v takšnem obsegu, naravne geološke razmere, ki pa niso vplivale same po sebi, ampak preko specifične litološke zgradbe (rude), kar je bilo zanimivo za gospodarsko izkoriščanje. S prenehanjem neposrednega vpliva rudnin na območje se je zopet povečal vpliv morfologije terena, ta pa zaradi prekomerne zazidave ugodnih leg danes deluje predvsem omejevalno na poselitev.
Ključne besede: Mežiška dolina, poselitev, geologija, geomorfologija, raba tal, pedogeografija, prebivalstvo
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 1627; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (6,36 MB)

Iskanje izvedeno v 1.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici