Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomski nalogi sem se osredotočila na rod belonogih miši, Apodemus, kjer sem med različnimi vrstami analizirala variabilnost mandibul v velikosti in obliki. Preverila sem tudi ali posamezne vrste izkazujejo podobno modularno organizacijo mandibule. V pregled in analizo sem vključila 235 mandibul 8 različnih vrst (A. agrarius, A. alpicola, A. flavicollis, A. hermonensis, A. microps, A. mystacinus, A. sylvaticus, A. uralensis), od katerih sem vrsto A. flavicollis obravnavala z dveh različnih lokalitet. Uporabila sem metode geometrijske morfometrije, ki omogočajo ločeno analizo variabilnosti v velikosti in obliki organizmov ali njihovih struktur. Ugotovila sem, da so razlike v velikosti med vrstami statistično značilne. S pomočjo analize glavnih komponent in diskriminantno analizo sem preverjala variabilnost v obliki mandibul. Iz rezultatov je bilo razvidno, da se mandibule različnih vrst razlikujejo tudi v obliki. Vizualizacijo razlik v obliki sem izvedla z regresijo točk na prvo diskriminantno funkcijo. Ugotovila sem izrazito daljšanje mandibule predvsem na alveolarnem modulu (telo mandibule), ki je najbolj poudarjeno pri vrsti A. alpicola, in na drugi strani njeno krajšanje pri vrsti A. mystacinus. V sklopu naloge sem preverjala tudi hipotezo, da različne vrste miši izkazujejo podobno modularno organizacijo mandibule, to je na telo in vejo mandibule. Analizo modularnosti sem izvedla z metodami geometrijske morfometrije. Zastavljeno hipotezo sem potrdila, pri posameznih vrstah sem ugotovila podobno modularno organizacijo.
Ključne besede: belonoge miši, Apodemus, mandibula, velikost, oblika, modularnost, geometrijska morfometrija
Objavljeno v DKUM: 21.04.2015; Ogledov: 2244; Prenosov: 270
Celotno besedilo (3,57 MB)

Opis: Dinarska voluharica, Dinaromys bogdanovi, je paleoendemični glodavec Balkana in filogenetski relikt. Kljub majhnemu arealu se deli na tri evolucijske linije, ki so geografsko ločene z rekami in v alopatriji ţe pribliţno 1,3 oz. 0,3 milijona let. Naš namen je bil analizirati morfološko variabilnost ventralne strani lobanje med spoloma, ontogenetskim razvojem in filogenetskimi skupinami. Zanimalo nas je ali je vzorec morfološke variabilnosti enak filogenetskemu ter ali imajo filogenetske skupine enaka ali različna vzorca spolnega dimorfizma in ontogenetske alometrije. Uporabili smo metode geometrijske morfometrije, s katerimi smo lahko velikost in obliko lobanje obravnavali ločeno. V raziskavo smo vključili 184 lobanj s celotnega območja poselitve, ki smo jih a priori razvrstili v tri filogenetske in pet starostnih skupin. Z analizo morfološke variabilnosti med spoloma nismo zaznali sekundarnega spolnega dimorfizma v velikosti ali obliki lobanje pri nobeni starosti ali filogenetski skupini. Iz tega sklepamo, da med osebki istega spola ni izrazite kompeticije za parjenje z nasprotnim spolom in da sta spola pod vplivom podobnih okoljskih selekcijskih pritiskov. Z raziskavo ontogenetske alometrije smo ugotovili tesno povezanost oblike in velikosti lobanje. Odnos oblike in velikosti je bil pri vseh starostih linearen. Oblika lobanje se med ontogenetskim razvojem pri vseh treh filogenetskih linijah spreminja enako hitro. Alometrija torej nima pomembnega vpliva na nastanek razlik v obliki lobanje med filogenetskimi skupinami, saj le-te nastanejo ţe v prenatalnem obdobju. Vzorec morfološke variabilnosti se je skladal s filogenetskim. Najbolj se je od ostalih dveh skupin razlikovala severozahodna skupina, ki je v alopatriji z ostalima skupinama ţe pribliţno 1,3 milijona let. Osebki iz te skupine so imeli najširši gobčni del lobanje in moţganski del lobanje, najdaljšo in na stran pomaknjeno nebno odprtino, navzven ukrivljen niz meljakov in največjo zatilnično odprtino. Ugotovili smo, da ima ventralna stran lobanje dinarske voluharice determinacijsko vrednost, saj omogoča zanesljivo klasifikacijo v filogenetske skupine. Ker med filogenetskimi skupinami v velikosti lobanje ni bilo razlik in ker je bila morfološka variabilnost lobanje kljub alopatriji majhna, sklepamo, da je lobanja dinarske voluharice pod vplivom stabilizirajoče selekcije, razlike v obliki pa so nastale kot posledica procesov nevtralne evolucije.
Ključne besede: lobanja, geometrijska morfometrija, filogenija, alometrija, spolni dimorfizem
Objavljeno v DKUM: 03.04.2014; Ogledov: 4356; Prenosov: 556
Celotno besedilo (2,57 MB)