Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Tako posamezniki kot tudi podjetja vsakodnevno uporabljajo računalniško programsko opremo za načrtovanje poti, bodisi za transport materiala ali pa za potovanje ljudi. V diplomski nalogi smo se vprašali, kako uporabna je lahko programska oprema ArcGIS for Desktop na primeru modela transportne mreže za območje Dunaja. Ob računalniškem delu smo se tudi osebno odpravili na Dunaj in izmerili čas vožnje z JPP za vnaprej določene poti. Po primerjanju izmerjenih podatkov z rezultati računalniškega modela smo ugotovili, da naš model ni tako natančen, kot bi si želeli, vendar smo prišli do spoznanj, zakaj je tako in kako bi model lahko izboljšali.
Ključne besede: geografski informacijski sistemi, ArcGIS for Desktop, javni potniški promet (JPP), Google Maps, Dunaj
Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 526; Prenosov: 38
Celotno besedilo (8,55 MB)

Opis: Pomen in poslanstvo gasilcev je reševanje življenj, premoženja in živali ob naravnih in drugih nesrečah. Za učinkovito in uspešno opravljanje tega dela je potrebna velika mera znanja in ustrezne tehnike. Tako je Milan Vrhovec (poveljnik Gasilske brigade Ljubljana v obdobju 1959-1966) zapisal: “Taktika brez tehnike je brez moči, tehnika brez taktike je brez smisla”. Ob vsakem alarmu v gasilski enoti je želja vseh gasilcev, da čim hitreje in čim bolj varno prispejo na mesto nesreče in pomagajo pomoči potrebnim, z vsem svojim znanjem in tehniko, ki jo imajo na razpolago. To je tudi del, o katerem bom pisal v nadaljevanju in poskušal prispevati k našemu poslanstvu. Na intervencijsko pot vpliva ogromno dejavnikov, ki lahko zelo podaljša dostopni čas intervencijskih vozil do mesta nesreče. Gasilci potrebujejo veliko informacij za uspešno posredovanje, zaradi vedno bolj zahtevne infrastrukture v mestih. Med pisanjem diplomske naloge sem želel ugotoviti predvsem pomanjkljivosti na področju geografskih informacijskih sistemov v Gasilski brigadi Ljubljana in dejavnike, ki ovirajo pot do uspeha. Le ugotovitve pa vsekakor ne bi bile dovolj. S poglobitvijo v geografski informacijski sistem, ki nekako prevladuje v svetu, sem želel poiskati predloge, ki bi lahko teoretično odpravile pomanjkljivosti v gasilski enoti. Kot glavno metodo sem uporabil opisno metodo, s katero sem natančno opisal geografski informacijski sistem v Gasilski brigadi Ljubljana in Regijskem centru za obveščanje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Glavna ugotovitev diplomske naloge je, da je geografski informacijski sistem zelo pomembno orodje v gasilstvu za uspešno načrtovanje in posredovanje.
Ključne besede: Gasilska brigada Ljubljana, zaščita in reševanje, geografski informacijski sistemi, Regijski center za obveščanje, podatkovni sloji
Objavljeno v DKUM: 04.12.2020; Ogledov: 1172; Prenosov: 77
Celotno besedilo (4,26 MB)

Opis: Spremljanje živali in njihovih aktivnosti na pašnikih predstavlja kmetijam velik časovni in finančni strošek. V diplomskem delu je predstavljen sistem za spremljanje lokacij živali in omejevanje njihovega gibanja s pomočjo geoograjevanja. Poleg spremljanja v realnem času je obravnavan tudi razvoj spletne aplikacije za analizo njihovih preteklih aktivnosti in medsebojnih socialnih odnosov. Z analizo pridobljenih rezultatov pa na praktičnem primeru demonstriramo uporabnost predlagane tehnološke rešitve.
Ključne besede: geoograjevanje, sledenje napravam, spletna aplikacija, geografski informacijski sistemi
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 817; Prenosov: 64
Celotno besedilo (2,46 MB)

Opis: Namen: Tatvine motornih vozil so vsakodnevni problem, še posebej v večjih mestih. Z analizo tatvin smo želeli predstaviti uporabno vrednost kartiranja za analitike tako na področju iskanja vzorcev in določanja lokacij kot tudi napovedovanja dogodkov. Prav tako smo želeli predstaviti uporabnost programa ArcGIS za analizo kaznivih dejanj. Metodologija: Analizo problematike kaznivih dejanj tatvin motornih vozil smo naredili s kartiranjem, pri čemer smo si pomagali s programom ArcGIS. To nam je omogočilo vizualizacijo podatkov iz policijske baze o geolokacijah kaznivih dejanj v Republiki Sloveniji. Pri analiziranju smo se omejili na območje Mestne občine Ljubljana v obdobju 2008−2012. Ugotovitve: Ugotovili smo, da se povečan problem tatvin motornih vozil dogaja predvsem na območjih, ki so od samega centra mesta Ljubljane nekoliko oddaljeni, vendar še vedno znotraj mestne obvoznice. Problem predstavljajo predvsem nezavarovana parkirišča, v bližini bivalnih objektov in predvsem v nočnem času. Omejitve raziskave Glavno omejitev predstavlja vprašljiva doslednost pri beleženju podrobnosti obravnavanih kaznivih dejanj. Pri podatkih, ki so nam bili na voljo, smo imeli ure, ki naj bi predstavljale čas storitve kaznivih dejanj, vendar smo ugotovili, da gre pravzaprav za čas naznanitve policiji. Policisti sicer beležijo tudi čas, kdaj je bilo ukradeno motorno vozilo nazadnje videno, vendar tega podatka nismo imeli na voljo. Zanimivo bi si bilo namreč pogledati časovno razliko med zadnjič videnim motornim vozilom in naznanitvijo tatvine vozila policiji. Praktična uporabnost: Praktično uporabnost predstavljajo predvsem predlogi za zmanjševanje tatvin motornih vozil, ki smo jih podali glede na rezultate opravljenih analiz. Izvirnost/pomembnost prispevka: Menimo, da uporaba programa ArcGIS v študijske namene še ni tako razvita, kot bi morda lahko bila, zato smo želeli predstaviti uporabnost pri vizualizaciji in obdelavi podatkov, ki so nam na voljo.
Ključne besede: geografski informacijski sistemi, kartiranje kriminalitete, tatvine motornih vozil, Ljubljana
Objavljeno v DKUM: 16.04.2020; Ogledov: 1012; Prenosov: 59
Celotno besedilo (786,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Magistrska naloga zaobjema analizo prometne dostopnosti v Občini Šentjur s pomočjo geografskega informacijskega sistema ArcGIS. Osrednji del naloge vsebuje gradnjo prostorske podatkovne baze cestne infrastrukture v Občini Šentjur. Prostorski podatki so dopolnjeni z informacijami o omejitvah hitrosti, ki smo jih pridobili s terenskim popisom in s pomočjo orodja Google Street View. Z računalniškim orodjem SANET in ESRI podatkovne baze smo izračunali poligone dostopnosti do izbranih točk zanimanja oziroma t. i. POI (izobraževalne ustanove, knjižnice, muzeji, trgovine, zdravstvene ustanove, pošte, banke, rekreacijske površine, gasilski domovi …). Končne karte prometne dostopnosti do vseh izbranih POI v treh časovnih intervalih (5, 10 in 15 minut) prikazujejo območja z najboljšo prometno dostopnostjo v občini. Z večanjem časovnega intervala se večajo tudi poligoni dostopnosti do obravnavanih POI. Pridobljene rezultate smo oblikovali v IKT učno gradivo za pouk geografije v osnovni šoli. Učni uri, ki smo jih izvedli na osnovni šoli, sta pokazali pozitiven, a različen odziv učencev in učenk 8. in 9. razredov na obravnavano snov s pomočjo pripravljenega interaktivnega gradiva na podlagi prostorske analize prometne dostopnosti.
Ključne besede: Prometna dostopnost, promet, Šentjur, geografski informacijski sistemi, informacijska komunikacijska tehnologija, prometna infrastruktura.
Objavljeno v DKUM: 11.12.2019; Ogledov: 1560; Prenosov: 106
Celotno besedilo (2,98 MB)