1. Morfološka variabilnost ventralne strani lobanje belonogih miši, Apodemus Kaup, 1829 (Rodentia, Muridae) v jugozahodni AzijiVanesa Knez, 2021, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je bil s pomočjo metod geometrijske morfometrije ovrednotiti morfološko variabilnost lobanj belonogih miši, Apodemus spp. iz jugozahodne Azije. Variabilnost smo ovrednotili v velikosti in obliki ventralne strani lobanje belonogih miši iz 11 večjih geografskih regij Jugozahodne Azije, ki se skladajo z ozemlji Irana, Afganistana, Indije, Kirgizije, Jordanije, Libanona, Izraela, Pakistana, Gruzije, Sirije in Nepala. Vzorec je vseboval 223 lobanj, od katerih jih je bilo 75 (približno 33 %) že uvrščenih v tri vrste: Apodemus flavicollis, A. uralensis in A. witherbyi.
Dokazali smo prisotnost geografske in medvrstne variabilnosti na ventralni strani lobanj belonogih miši. Preverjali smo prisotnosti Bergmannovega pravila, ki ni jasno izraženo. Predpostavili smo, da ima geografsko območje večji vpliv na velikost lobanj kot na obliko. Ocena medvrstne variabilnosti je bila težavna, zaradi majhnega vzorca vrstno identificiranih lobanj in njihove geografske heterogenosti. Na podlagi rezultatov lahko z gotovostjo trdimo, da na variabilnost lobanje vzajemno vplivata tako geografsko območje kot vrstna pripadnost. Nedvomno gre za dva močno prepletena vira variabilnosti, a smo predpostavili, da ima geografsko območje večji vpliv na velikost lobanj, oblika pa je bolj vrstno pogojena.
Za neidentificirane lobanje iz posameznih držav (Afganistan, Nepal in Indija) smo na podlagi velikosti in oblike lobanje uspešno naredili taksonomske zaključke oz. morfotipe poenotili z obravnavanimi vrstami rodu Apodemus. To pomeni, da med analiziranimi skupinami in determiniranimi vrstami obstajajo podobnosti. Kljub vsemu pa ne moremo z gotovostjo potrditi pravilnih identifikacij vrst. Poleg medvrstne variabilnosti moramo upoštevati tudi geografski vpliv oz. ekologijo in pa geografsko razširjenost posamezne vrste. Za dokončne sklepe bo potrebna genetska analiza. Uporabljena morfometrična analiza predstavlja dobro izhodišče za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: Apodemus, geometrijska morfometrija, lobanja, geografska variabilnost, medvrstna variabilnost.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2021; Ogledov: 987; Prenosov: 92
 Celotno besedilo (4,43 MB) |
2. Variabilnost lobanje mišjih hrčkov (rod Calomyscus): pristop z geometrijsko morfometrijoBarbara Grm, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi sem z metodami geometrijske morfometrije ovrednotila morfometrično variabilnost lobanje treh vrst mišjih hrčkov: pakistanskega mišjega hrčka (C. baluchi), plemenitega mišjega hrčka (C. grandis) in hotsonskega mišjega hrčka (C. hotsoni). V raziskavo sem vključila tudi osebke katerih binarno ime ni znano – Calomyscus sp. Med 120 osebki, ki so del muzejskih zbirk, sem analizirala sekundarni spolni dimorfizem, geografsko in medvrstno variabilnost, ter alometrijo v velikosti in obliki ventralne strani lobanje. Z analizo morfološke variabilnosti pri C. baluchi nisem zaznala sekundarnega spolnega dimorfizma v velikosti in obliki lobanje. Iz tega sklepam, da je stopnja kompeticije med istospolnimi osebki majhna. Geografsko in medvrstno variabilnost v velikosti in obliki lobanje sem analizirala pri šestih geografskih vzorcih (OTU-jih) treh vrst: C. baluchi, C. grandis in C. hotsoni. Variabilnost v velikosti lobanje med posameznimi vrstami sem preverila z analizo variance, ki je bila visoko signifikantna. Predstavniki C. baluchi iz Kabula so imeli največje lobanje, nekoliko manjši so bili C. hotsoni iz Kermana, presenetljivo najmanjši pa C. grandis iz Tehrana. Variabilnost v obliki lobanje sem preverila z diskriminantno analizo. P-vrednosti so pokazale, da so razlike med vsemi skupinami signifikantne, z izjemo C. hotsoni, ki z večino drugih OTU-jev ni dosegel signifikantne razlike. Nesignifikantnost rezultatov sem pripisala nizkemu številu osebkov v vzorcu (n = 3). Glede na prvo diskriminantno funkcijo sta se formirali dve skupini, C. baluchi in C. grandis. Obe vrsti sta se razlikovali v dolžini slušnega kanala, širini ličnega loka in dolžini gobčnega dela lobanje. Najdaljšo Prokrustovo razdaljo sem zabeležila med C. baluchi in Calomyscus sp., kar pomeni, da je med njima bila oblikovna variabilnost lobanje največja. Istovrstna primerjava lobanje je pokazala, da se velikost in oblika lobanje C. baluchi iz različnih OTU-jev statistično značilno razlikujejo. Posteriorno testiranje je izkazalo signifikantno razliko med osebki iz provinc Kabul in Kandahar. Provinci sta precej oddaljeni druga od druge in sklepam, da so osebki najverjetneje izpostavljeni različnim okoljskim pritiskom. V zadnjem delu naloge sem z analizo alometrije ugotovila tesno povezanost oblike in velikosti lobanje mišjih hrčkov. Odnos oblike in velikosti je bil pri vseh vrstah linearen. Ob izključitvi alometrije se je prekrivanje morfoprostorov bistveno povečalo. Iz tega sklepam, da ima alometrija pomembno vlogo v morfologiji lobanj mišjih hrčkov.
Ključne besede: Calomyscus, lobanja, geometrijska morfometrija, spolni dimorfizem, geografska in medvrstna variabilnost, alometrija
Objavljeno v DKUM: 13.12.2018; Ogledov: 1601; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1,59 MB) |
3. Medvrstna variabilnost lobanje cokorjev, Mylospalax (Mammalia: Rodentia)Blaž Ferlič, 2016, diplomsko delo Opis: Tema diplomskega dela je bila analiza variabilnosti lobanj treh vrst cokorjev: M. aspalax, M. myospalax in M. psilurus. Vir podatkov je predstavljalo 250 fotografij lateralne strani lobanje cokorjev razdeljenih v 6 operacijskih taksonomskih enot oz. OTU-jev. S pomočjo metod geometrijske morfometrije in statističnih analiz smo preverjali, ali se lobanje razlikujejo med vrstami, glede na sekundarni spolni dimorfizem in glede na geografski izvor. Najprej smo določili 19 oslonilnih točk na lateralni strani lobanje, nato pa opravili uni- in multivariatne analize. Pri geometrijski morfometriji obravnavamo in analiziramo podatke o velikosti in obliki objektov ločeno, kar smo storili tudi mi. Ugotovili smo, da sekundarni spolni dimorfizem v velikosti ni izražen, v obliki lobanje pa obstajajo razlike, ki pa niso zelo izrazite. Potrdili smo, da so med različnimi vrstami cokorjev iz različnih geografskih lokalitet prisotne razlike v velikosti lobanj. Največje lobanje so imeli M. myospalax iz Tomska, najmanjše pa M. aspalax iz Zabajkalje. Z analizo glavnih komponent (PCA) in diskriminantno analizo smo preverjali variabilnost v obliki lobanj. Prišli smo do zaključka, da se lobanje različnih vrst prav tako razlikujejo po obliki. Opazno pa je tudi razlikovanje med lobanjami iste vrste iz različnih geografskih območji. Razlike smo nato predstavili z vizualizacijo regresije točk na prvo diskriminantno funkcijo. Ugotovili smo, da se med seboj najbolj razlikujeta OTU-ja M. myospalax-Tomsk in M. aspalax-Zabajkalje. To ustreza pričakovanjem, saj gre za dve različni vrsti, ki prihajata iz različnih geografskih območji. Lobanje znotraj vrste M. myospalax med različnimi geografskimi območji se najbolj razlikujejo glede na višino lobanje, pozicijo anteriornega dela zigomatičnega loka, dolžino predčeljustnice, ter pozicijo osnove zatilnega čvršča in bobničnega mehurja. OTU Kazahstan izkazuje najmanjše odstopanje od povprečne vrednosti, OTU Novosibirsk pa največje.
Ključne besede: Myospalax aspalax, Myospalax myospalax, Myospalax psilurus, lateralna stran lobanje, geometrijska morfometrija, sekundarni spolni dimorfizem, geografska variabilnost, medvrstna variabilnost
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1441; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,53 MB) |
