| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Turistične kmetije in stanje podeželskega turizma v občini Gornja Radgona
Gregor Lešnjak, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Turistične kmetije in stanje podeželskega turizma v občini Gornja Radgona predstavim pojma podeželje in podeželski turizem, opišem vlogo turističnih društev in značilnosti turistične dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter predstavim dvojnost občine v naravnogeografskem pogledu in njene družbenogeografske značilnosti. Občina Gornja Radgona leži na prehodu Slovenskih goric in Murske ravni, zato je za občino značilna dvojnost v pokrajini. V svoji turistični ponudbi nima edinstvenih atrakcij, ima pa široko ponudbo. Širok nabor turističnih potencialov je namenjen izletniškemu turizmu in gostom, ki kraj obiščejo za en dan. V drugem delu magistrskega dela se osredotočim na pet turističnih kmetij, ki se nahajajo v občini. Poznamo tri vrste turističnih kmetij. To so kmetije z nastanitvijo, izletniške kmetije ter vinotoči in osmice. Obiskal sem turistične kmetije Fleisinger, Pri Alenki, Borko, Hari in Benko. Podatke o njih sem pridobil s pomočjo anketnega vprašalnika. Obiskane kmetije imajo različno dolgo tradicijo, razlikujejo se tudi po velikosti. Vse ponujajo domačo lokalno kulinariko, dve kmetiji ponujata tudi prenočitev. Zadnji del magistrskega dela predstavlja moj primer geografske strokovne ekskurzije na Turistično kmetijo pri Alenki, v katero sem vključil tudi obisk slatinskega vrelca, ki je značilen za Ščavniško dolino, kjer se kmetija nahaja. Podeželski turizem sem povezal z vzgojo in izobraževanjem, da bi mladim pokazal pomen turističnih kmetij za razvoj podeželja, na katerem živijo.
Ključne besede: Podeželje, podeželski turizem, občina Gornja Radgona, turistične kmetije, turistična društva, geografska ekskurzija.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 1388; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (12,11 MB)

2.
GEOGRAFSKE EKSKURZIJE V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI
Silva Rakuša, 2010, diplomsko delo

Opis: Nova devetletna šola je prinesla vrsto sprememb tudi na področju pouka geografije. Pouk geografije posreduje temeljna znanja, ki so potrebna za razumevanje Zemlje kot življenjskega prostora, ki ga moramo ohraniti za današnje in prihodnje generacije. Cilj prenove osnovne šole je pri učencih doseči boljše, predvsem pa trajnejše in bolj uporabno znanje. Sodobni pouk poudarja tiste didaktične sisteme, ki od učencev zahtevajo aktivnejšo vlogo in geografija te možnosti ponuja. (Bevc, 1997). Praktično delo učencev in živa izkušnja v okolici so pogosto omenjene poti, ki povečujejo motivacijo učencev in spodbujajo lastno iniciativo, kreativnost in odgovornost. Namen diplomskega dela je predstaviti ekskurzijo kot pomembno didaktično obliko in metodo dela v osnovni šoli. Ekskurzija ponuja učencem možnost, da preko neposredne prostorske stvarnosti sami prihajajo do geografskih spoznanj. Učenci na ekskurziji poglabljajo pridobljena znanja, se urijo v uporabi metod kot so kartiranje, orientacija, anketiranje, merjenje. Ekskurzije so dobra priložnost za medpredmetno povezovanje. Vsaka ekskurzija postavlja učiteljem visoke zahteve: organizacijske naloge, didaktična in metodična priprava povezana z veliko porabo časa, kakor tudi izvedba ekskurzije same. V teoretičnem delu je predstavljen krajši zgodovinski pregled šolskih geografskih ekskurzij, opredeljen je pomen ekskurzij, predstavljene so posamezne faze ekskurzije in terenske učne metode, ki jih uporabljamo pri učenju geografije na prostem. V empiričnem delu so predstavljene štiri geografske ekskurzije za učence od 6. do 9. razreda osnovne šole v različne naravnogeografske pokrajine v Sloveniji.
Ključne besede: devetletna osnovna šola, terensko delo, geografska ekskurzija, medpredmetne povezave, učenje geografije na prostem.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2010; Ogledov: 4860; Prenosov: 735
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici