| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Staranje prebivalstva v mestu Maribor
Uroš Horvat, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtor v uvodu analizira starostno sestavo prebivalstva v večjih slovenskih mestih in jo primerja s sestavo v mestu Maribor. Ugotavlja, da Maribor izkazuje najvišji delež starejšega prebivalstva in najvišji indeks staranja. V nadaljevanju analizira demografske razmere v 38 krajevnih skupnostih v mestu v obdobju med letoma 1981 in 2015. Ugotavlja, da se proces staranja razlikuje po posameznih delih mesta. V začetnem obdobju so bile najbolj neugodne razmere v starejšem delu mesta na levem bregu reke Drave, v zadnjem desetletju pa je staranje prebivalstva bolj izrazito v starejših t. im. delavskih stanovanjskih soseskah na desnem bregu, kamor se je mesto širilo v 60., 70. in 80. letih 20. stoletja in se je v njih vselila starostno dokaj homogena populacija. Na drugi strani se znotraj mesta kažejo ugodne demografske razmere v tistih območjih, v katerih je prišlo do sanacije in revitalizacije.
Ključne besede: družbena geografija, demogeografija, sestava prebivalstva, staranje prebivalstva, geografija naselij, mestno prebivalstvo, Slovenija, Maribor
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 824; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Izobrazbena sestava prebivalstva v mestu Maribor
Uroš Horvat, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtor v uvodu analizira izobrazbeno sestavo prebivalstva v večjih slovenskih mestih in jo primerja s sestavo v mestu Maribor, ki je drugo največje univerzitetno mesto v Sloveniji. Ugotavlja, da sodi Maribor med mesta z najvišjim deležem prebivalstva z doseženo terciarno izobrazbo v Sloveniji, vendar pa je v mestu še vedno z nadpovprečnim deležem zastopano prebivalstva s srednješolsko izobrazbo, kar je posledica intenzivnega razvoja industrijske dejavnosti v preteklih desetletjih. V nadaljevanju analizira razmere v posameznih delih mesta in ugotovi pomembne razlike med posameznimi deli mesta. Območje na levem bregu Drave izkazuje višji delež prebivalstva s terciarno izobrazbo, medtem ko območja na desnem bregu, zlasti na območjih starejše pozidave iz 50., 60. in 70. let 20. stoletja ter ob starejših industrijskih conah, izkazujejo višji delež prebivalstva z osnovnošolsko izobrazbo.
Ključne besede: družbena geografija, demogeografija, sestava prebivalstva, izobrazbena sestava, geografija naselij, mestno prebivalstvo, Slovenija, Maribor
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 750; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Svetlobna onesnaženost na območju Maribora
Igor Žiberna, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Svetlobna onesnaženost predstavlja novo obliko onesnaževanja okolja, ki je rezultat pretirane uporabe umetnih svetil ponoči. Svetlobno onesnaženje okolja je emisija svetlobe iz virov svetlobe, ki poveča naravno osvetljenost okolja in povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja pri ljudeh, ogroža varnost v prometu zaradi bleščanja, ogroža naravno ravnotežje, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje in po nepotrebnem porablja električno energijo. V članku so predstavljeni rezultati meritev svetlobnega onesnaženja s Sky Quality Metrom na območju mesta Maribor. Predstavljeni so tudi rezultati analiz rož svetlobnega onesnaženja in porabljenih sredstev za javno razsvetljavo na območju Mestne občine Maribor.
Ključne besede: geografija naselij, mesta, varstvo okolja, svetlobna onesnaženost, Slovenija, Maribor
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 519; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Stanovanjske soseske kot paradigma razvoja Maribora v drugi polovici 20. stoletja
Gregor Škratek, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava paradigmo stanovanjske soseske na primeru Maribora, ki je bila značilna pri izgradnji slovenskih mest v drugi polovici 20. stoletja. Namen prispevka je primerjati stanovanjske soseske med seboj ter spoznati morfološke in funkcijske značilnosti soseske v različnih obdobjih njihovega razvoja. Ugotovitve slonijo na primerjavi treh stanovanjskih sosesk v Mariboru, in sicer soseske Metalna, soseske ob Gosposvetski cesti in soseske S31.
Ključne besede: geografija naselij, mesta, stanovanjske soseske, Slovenija, Maribor
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 442; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (959,20 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Interkommunale Kooperation am Beispiel der “Kernraumallianz-Voitsberg“ (West-Steiermark)
Walter Zsilincsar, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Medobčinsko sodelovanje na primeru zveze občin na območju Voitsberga (zahodna Štajerska) Pojav aglomeracij majhnih mest, kakršna je na območju Voitsberga na zahodnem Štajerskem v Avstriji, so nov izziv za načrtovalce regionalne politike. Urbani, socialni in liberalni trendi gospodarskega razvoja so vzrok številnim problemom na lokalni ravni, ki jih občine same ne morejo reševati. Zato se povezujejo v interesne skupnosti, ena od takšnih je prikazana v prispevku. Tvori jo pet manjših občin. Dodatni problem predstavlja tudi zadovoljevanje togih Maastrichtskih kriterijev, zaradi katerih so zmanjšujejo občinski prihodki in povečujejo izdatki. Vse to, ob potrebi po zagotavljanju novih delovnih mest, izboljšanju in modernizaciji komunalnih storitev ter zagotavljanju preživetja občin ob vedno večji tekmovalnosti, je prepričalo občinske oblasti, da je sodelovanje s sosednjimi občinami, ki imajo podobne probleme, najboljši način za iskanje optimalnih rešitev. Zveza občin tako poskuša reševati probleme s sodelovanjem na prostovoljni osnovi. Avtor poudarja, da je medobčinsko sodelovanje v območjih zgoščene urbane poselitve nujno ter zahteva nove prijeme v upravljanju.
Ključne besede: urbana geografija, urbana naselja, omrežja naselij, mala mesta, urbani razvoj, občine, sodelovanje, Avstrija, Štajerska
Objavljeno: 02.03.2018; Ogledov: 598; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (885,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Tri paradigme novodobnega razvoja slovenskih mest
Vladimir Drozg, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava tri paradigme prostorskega razvoja mest v Sloveniji, in sicer: vrtno mesto, sosesko in fraktalno mesto, z namenom primerjati jih med seboj in spoznati ustroj mest, kakršen je nastal ob implementaciji posameznega koncepta. Ugotovitve slonijo na primerjavah treh stanovanjskih območij v Mariboru, Ravnah na Koroškem in v Ljubljani.
Ključne besede: geografija naselij, mesta, morfologija mest, Slovenija, paradigma, vrtno mesto, soseska, fraktalno mesto
Objavljeno: 12.05.2017; Ogledov: 555; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (670,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Mesto ponoči
Vladimir Drozg, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava mesto v nočnem času. Posebnost obravnavane tematike je časovna razsežnost prostora ter območja - kraji, ki "živijo" ponoči. Noč ima ekonomsko, kulturno, oblikovno in socialno vsebino in prav te lastnosti določajo spoznavanje mesta v nočnem času. Izpostavljene so naslednje teme: kraji potrošnje, kraji dela, kraji zabave, kraji nočne podobe mesta ter kraji družbeno nesprejemljivega, delikventnega vedenja. Empirični del se nanaša na mesto Maribor.
Ključne besede: geografija naselij, mesta, Slovenija, Maribor
Objavljeno: 12.05.2017; Ogledov: 970; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Značilnosti tlorisa stanovanj iz 20. stoletja (mariborska izkušnja)
Vladimir Drozg, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava tlorise stanovanj iz preteklega stoletja v Mariboru. Iz primerjave je razvidno, da se je zasnova stanovanja precej spremenila. Nekaj prostorov je nastalo na novo, nekaterih v novih stanovanjih ni več, spremenila se je tudi velikost prostorov. Prepoznani so trije tipi tlorisov: iz začetka 20. st., iz začetka druge polovice in iz konca stoletja. Spremembe tlorisa je mogoče povezati z značilnostmi meščanske družbe, socialističnim sistemom ter pojavom individualizma, blagostanja in potrošništva.
Ključne besede: geografija naselij, mesta, stanovanja, kulturna geografija, Slovenija, Maribor, bivanje
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 724; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (921,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Nekatere dileme pri pripravi urbanistične zasnove
Vladimir Drozg, 1999, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku so osvetljene nekatere dileme o izdelavi načrta mesta in načelna razmišljanja, podkrepljena z izkušnjo pri izdelavi urbanistične zasnove Maribora. Razmišljanja se vežejo na nekaj vsebinskih sklopov, od namena in dometa zasnove, do vsebine urbanističnih analiz, ki izhajajo iz predhodno opredeljenih ciljev
Ključne besede: urbanizem, planiranje naselij, urbana geografija, mesta, Maribor
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 600; Prenosov: 26
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Vzgojno-izobraževalne vsebine geografije naselij
Vladimir Drozg, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek skuša odgovoriti na vprašanje, katere teme iz geografje naselij so primerne za obravnavo pri pouku geografije in kakšen je njihov vzgojno-izobraževalni naboj. Pri izboru so merodajni vsebina in število vzgojno-izobraževalnih ciljev, ki jih posamezna tema vsebuje.
Ključne besede: šolska geografija, didaktika geografije, učne teme, geografija naselij
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 749; Prenosov: 39
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici