1. Lokalizacija učenja na primeru geografije in zgodovine Oplotnice : magistrsko deloAnja Regoršek, 2022, magistrsko delo Opis: Šola mora biti prostor povezan z okoljem, v katerem se nahaja. Njena naloga je, da pri učencih vzpodbudi zanimanje za domači kraj. Menimo, da imajo učitelji geografije in zgodovine precej možnosti za vključevanje lokalnega okolja kot vir poučevanja. Učencem med drugim nudijo priložnost, da se učijo zunaj razreda, kjer na konkretnih primerih dobijo pomembne izkušnje za življenje. Posebno prednost učenja v lokalnem okolju vidimo v uporabi inovativnih učnih pristopov, kjer učenci aktivno sodelujejo v procesu učenja. Ob ustaljenem vsakodnevnem načinu dela v šoli namreč potrebujejo dodatno motivacijo. Hkrati razvijajo in pridobijo številne pomembne izkušnje, kot so samostojnost, ustvarjalnost, kritično mišljenje, sodelovalno delo, komunikacijske spretnosti, uporaba IKT tehnologij in še več. Z aktivnostmi tudi bogatijo življenje v lokalni skupnosti.
Pogovori z učiteljicami geografije in zgodovine so nam dali vpogled o vključevanju lokalnih tematik pri pouku. Podale so mnenje o vrednosti teh vsebin, izkušnjah in omejitvah, ki jih ovirajo pri pogostejšem vključevanju. V nadaljevanju smo oblikovali konkretiziran primer dvodnevnega projektnega dela na primeru geografije in zgodovine občine Oplotnice. Projektno delo smo naslovili z naslovom oplotniške himne Tu smo doma, priporočljiva je izvedba v 9. razredu. Predstavili smo pregled organizacije dela, vse od iniciative z oblikovanjem projektne teme do predstavitve dosežkov in ovrednotenja dela. Izdelali smo primer učne priprave in šestih delovnih listov, preko katerih učenci raziskujejo in spoznavajo svoj domači kraj.
Ključne besede: lokalna geografija, krajevna zgodovina, projektno učno delo, občina Oplotnica
Objavljeno v DKUM: 07.04.2022; Ogledov: 96; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (3,47 MB) |
2. Primerjava motiviranosti učencev in učenk pri pouku geografije v šoli in na daljavo: analiza učne motiviranosti na primeru Osnovne šole KungotaVito Lavrenčič, 2021, magistrsko delo Opis: Zadnji dve šolski leti, 2019/2020 in 2020/2021, je pouk v slovenskih šolah zaradi epidemije covida-19 potekal kombinirano, deloma od doma, na daljavo, in deloma v živo, v razredih. Zaradi prilagojenega načina šolanja so bili tako učitelji in učiteljice kot tudi učenci in učenke primorani sprejeti novosti v načinu izobraževanja, se uspešno prilagoditi, kar je nekaterim uspelo bolj, nekaterim pa manj. Velik del prilagajanja tovrstnemu pouku je tudi motiviranost vseh sodelujočih v procesu, da poskušajo realizirati predvidene učne cilje ne glede na način poučevanja in učenja. V magistrskem delu smo se zato osredotočili na motivacijo pri pouku geografije v času epidemije. Zanimala nas je motiviranost učencev in učenk predmetne stopnje (6., 7., 8. in 9. razred) na osnovni šoli Kungota za sodelovanje, delo in učenje pri prej omenjenem učnem predmetu, kar smo preverjali s pomočjo vodenega intervjuja učiteljice geografije na OŠ Kungota (sklop 1) in anketnim vprašalnikom za učence in učenke (sklop 2).
Ključne besede: geografija, OŠ Kungota, pouk na daljavo, IKT, učna motivacija, učenke in učenci
Objavljeno v DKUM: 07.10.2021; Ogledov: 274; Prenosov: 35
Celotno besedilo (2,56 MB) |
3. Sodobni pouk geografije v gimnazijah na primeru družbene geografije AvstralijeMarko Mihelj, 2021, magistrsko delo Opis: Sodobni pouk geografije se precej razlikuje od tradicionalnega. Vendar nikakor ne gre zanemariti pomembnosti tradicionalnih metod poučevanja, ki so še vedno lahko zelo uporabne pri poučevanju. Namen magistrskega dela v teoretičnem delu je bil proučiti in analizirati družbenogeografske značilnosti Avstralije. V ta namen smo uporabili kopico internetnih virov, predvsem pa bazo podatkov avstralskega urada za statistiko. Zbrali smo podatke iz različnih časovnih obdobij, jih medsebojno primerjali ter umestili v preglednice in grafikone, katere lahko uporabimo tudi pri pouku geografije, zlasti v gimnazijah. Analizirali smo tako prebivalstvene kot tudi socialne in ekonomske značilnosti prebivalstva Avstralije in jih primerjali z drugimi izbranimi državami in Slovenijo. Pri delu smo ugotovili veliko število korelacij z drugimi učnimi predmeti, predvsem zgodovino. Ključni namen empiričnega dela magistrske naloge je bil pripraviti primer sodobnega pouka geografije v gimnazijah v okviru vsebine družbene geografije Avstralije. Opisali smo ključne značilnosti sodobnega pouka in jih primerjali s tradicionalnimi. Analizirali smo slovenski učni načrt za geografijo v gimnazijah za vsebino družbene geografije Avstralije in ga primerjali z avstralskim. Poudarili smo pomen aktualizacij pri pouku v gimnazijah, zlasti pri pouku geografije in več aktualnih problemov, s katerimi se sooča avstralsko prebivalstvo in bi jih veljalo izpostaviti pri pouku. Pripravili smo ustrezajoča didaktična gradiva, s katerimi smo želeli slediti smernicam sodobnega pouka.
Ključne besede: geografija, gimnazija, sodobni pouk, družbena geografija, Avstralija
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 205; Prenosov: 37
Celotno besedilo (5,75 MB) |
4. KONSTRUKTIVISTIČNI PRISTOP PRI POUKU GEOGRAFIJE NA PRIMERU UČNE TEME LATINSKA AMERIKABiserka Gavez, 2014, diplomsko delo Opis: Temeljni namen diplomskega dela je bil proučiti možnost vključevanja konstruktivističnega pristopa pri razvijanju učenčeve miselne dejavnosti pri pouku geografije, ter ugotoviti njegovo potencialno večjo uspešnost od tradicionalnega pristopa z elementi konstruktivizma. Cilji diplomskega dela so bili: analizirati temeljne značilnosti konstruktivističnega pristopa in tradicionalnega pristopa pri pouku regionalne geografije; izdelati in izvesti izbrano učno uro na temo Latinska Amerika, ki temelji na proučevanih pristopih; preveriti uspešnost konstruktivističnega pristopa v primerjavi s tradicionalnim pristopom z elementi konstruktivizma pri izbrani učni temi Latinske Amerike; s testom ugotavljanja predznanja in osvojenega znanja ter z anketnim vprašalnikom preveriti, kateri učni pristop je dijakom bližnji in bolj izraža njihovo individualnost ter aktivnost pri pouku geografije.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili cilje in kompetence predmeta geografije v programu osnovne šole in v programu splošne gimnazije, poučevanje geografije v tujih državah, značilnosti tradicionalnega pristopa, značilnosti in razvoj konstruktivističnega pristopa, značilnost tradicionalnega pristopa z elementi konstruktivizma.
V aplikativnem delu diplomske naloge smo, na podlagi testov ugotavljanja predznanja in testov ugotavljanja osvojenega znanja, analizirali uspešnost konstruktivističnega pristopa pri učni temi Latinske Amerike v primerjavi s tradicionalnim pristopom z elementi konstruktivizma. S pomočjo ankete smo pridobili mnenja dijakov o načinu pouka pri predmetu geografije in le te analizirali.
Ključne besede: šolska geografija, učni načrt, poučevanje, konstruktivistični pristop, tradicionalni pristop z elementi konstruktivizma, pedagoški eksperiment.
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 291; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,87 MB) |
5. |
6. Blokovne stanovanjske soseske v MariboruGregor Škratek, 2020 Opis: Blokovne stanovanjske soseske so bile prevladujoč koncept gradnje mest med leti 1945 in 1990 v vseh delih sveta, ne glede na gospodarsko in družbeno ureditev. Nastale so kot odgovor na specifične družbene razmere, hitro urbanizacijo in industrializacijo, ustrezale so vsaj trem načelom takratnega družbenega razvoja – socialni enakosti, spodbujanju majhnih družin in zaupanju v tehnični napredek. V raziskavi smo proučili 40 blokovnih stanovanjskih sosesk v Mariboru, in sicer iz vidika morfoloških, funkcijskih in socialnih značilnosti, prav tako smo proučili tloris stanovanj, osnovno celico sosesk. Blokovne soseske smo obravnavali v razmerju do mesta ter na ravni soseske in stanovanj. Z morfološko in funkcijsko analizo sosesk smo prikazali zasnovo soseske, tipologijo objektov in načine zazidanosti, namembnost zemljišč in dejavnosti v soseski. Obravnavo stanovanj smo omejili na strukturo, število in tip tlorisa. Na podlagi tega smo izluščili štiri obdobja izgradnje sosesk, ki so bile posledica stanovanjske politike, urbanističnega razvoja mesta ter spreminjanja ideje blokovne soseske.
Ključne besede: urbana geografija, urbana morfologija, blokovna stanovanjska soseska, stanovanje, Maribor
Objavljeno v DKUM: 23.10.2020; Ogledov: 355; Prenosov: 48
 Povezava na datoteko |
7. Vpogled v socialno geografijoVladimir Drozg, 2020 Opis: Socialna geografija spoznava, kako ljudje različnih socialnih lastnosti delujejo v prostoru in kako se njihovo delovanje v prostoru in materialnih stvareh, katere uporabljajo, odraža. V socialno vse bolj raznoliki družbi postaja tudi prostor vse bolj raznolik in členjen. Predpostavljamo, da so vzrok temu razlilčne oblike delovanja ljudi, kar je povezano z njihovimi socialnimi lastnostmi, pa tudi z lastnostmi prostora, kjer delujejo. Povedano drugače, če je delovanje ljudi različno, so različni tudi socialni prostori, ki ob tem nastajajo. Delovanje in zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb je osnovni dejavnik prostorske raznolikosti. Socialna geografija se zato ukvarja s človekom in s prostorom hkrati. Enkrat je izhodišče prostor, katerega raznolikost skušamo pojasniti z različnimi načini delovanja ljudi, drugič so v izhodišču različne socialne lastnosti ljudi, razmere v prostoru pa so posledica različnih oblik njihovega delovanja. Akterji, ki prostor ustvarjajo, so ljudje – posamezniki in socialne skupine. Pomembne so njihove socialne lastnosti, še posebej biološke, kot sta spol in starost, kulturne, denimo veroizpoved, ter ekonomske, med katere sodi materialni položaj. Ljudje različnih socialnih lastnosti različno delujejo v prostoru, medtem ko zadovoljujejo svoje potrebe. Med te uvrščamo bivanje, delo, izobraževanje, oskrbovanje, rekreacijo, komunikacijo ter sodelovanje v prometu.
Ključne besede: socialna geografija, socialni akterji, dejavnosti, socialne lastnosti, prostor, kraj
Objavljeno v DKUM: 23.10.2020; Ogledov: 239; Prenosov: 39
Povezava na datoteko |
8. Medpredmetno povezovanje geografije in matematike v osnovni šoliAlja Balažič, 2020, magistrsko delo Opis: Medpredmetno povezovanje v šolah je vse bolj pogosto in zaželeno zaradi povezovanja znanja različnih šolskih področij in njihove prenosljivosti na življenjske situacije. Osrednji namen magistrskega dela je bil na podlagi teoretične analize medpredmetnega povezovanja geografije in matematike pripraviti didaktična gradiva za ure medpredmetnega povezovanja omenjenih dveh predmetov. V teoretičnem delu so povzeta ključna spoznanja, vezana na teorijo medpredmetnega povezovanja, predstavljen je pomen geografije in matematike v osnovni šoli. Predstavljeni so tudi kurikularni dokumenti za osnovno šolo s poudarkom na analizi učnih načrtov obravnavanih predmetov ter njuno medpredmetno povezovanje. Na koncu teoretičnega dela smo na podlagi pregleda in analize izbranih geografskih učbenikov določili matematične kriterije za medpredmetno povezovanje z geografijo. Na tej osnovi smo v aplikativnem delu zasnovali zbirko nalog za ure medpredmetnega povezovanja geografije in matematike, ki je sestavljena iz osmih sklopov nalog – vsak sklop vsebuje predstavitev in uvodna pojasnila, naloge za učence ter rešitve nalog z dodatnimi predlogi in pojasnili za učitelje. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili rezultate anket, ki smo jih izvedli z učitelji geografije in matematike, vezane na medpredmetno povezovanje v osnovni šoli, in mnenje učiteljev o pripravljeni zbirki nalog. Raziskava je pokazala, da je učiteljem medpredmetno povezovanje pomembno, pri pouku ga uporabljajo v različnem obsegu, zaznavajo pa tudi določene težave. Anketirani učitelji medpredmetno povezujejo geografijo in matematiko na nekaterih področjih ter so pripravljeno zbirko nalog dobro ocenili.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, geografija, matematika, osnovna šola, učni načrt, zbirka nalog
Objavljeno v DKUM: 07.09.2020; Ogledov: 465; Prenosov: 121
Celotno besedilo (4,52 MB) |
9. Tematska učna pot »Od kamna do železa« z inovativnimi pedagoškimi prijemiLuka Ajlec, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je predstavljena novonastala tematska učna pot »Od kamna do železa«, ki smo jo zasnovali v sklopu projekta Interreg Slovenija-Hrvaška »Prehistory adventure« na Občini Radenci. Učna pot je sestavljena iz štirih točk, ki povezujejo prazgodovinska obdobja z dediščino novejšega časa turističnega kraja. Pot je speljana v zavarovano območje naselbinske, vrtnoarhitekturne dediščine in Nature 2000. Izdelano je bilo besedilo in materialno gradivo za štiri informacijske točke na učni poti. Učno pot smo utemeljili na geografskih in pedagoških vsebinah, ki so predstavljene v didaktičnem priročniku. Učna pot je opremljena z QR kodami, s pomočjo katerih lahko uporabniki dostopajo do nalog, predstavljenih v didaktičnem priročniku. Didaktični priročnik vsebuje podlago za posamezno točko, ki je sestavljena iz navedbe imena, lokacije, ciljev, pripomočkov, ciljne populacije, navodil za izvedbo in sinteze. Na vsaki točki je predstavljenih več nalog, tako da si obiskovalec lahko sam izbere, katere aktivnosti bo izvedel. Didaktični priročnik omogoča celovito doživljanje učne poti v izobraževalnem in turističnem namenu.
Ključne besede: Občina Radenci, učna pot, didaktični priročnik, IKT, geografija
Objavljeno v DKUM: 23.07.2020; Ogledov: 546; Prenosov: 111
Celotno besedilo (9,22 MB) |
10. Učilnica v naravi pri osnovni šoli FramSaša Radinović, 2020, magistrsko delo Opis: V zaključnem delu smo izdelali učilnico v naravi pri osnovni šoli Fram, ki je namenjena proučevanju naravnogeografskih značilnosti pokrajine. Menimo, da je učenje na prostem izredno pomembno pri doseganju učnih ciljev predmetov v osnovni šoli (npr. spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, družba in geografija), tako z vidika uspešnosti kot tudi motivacije. Predstavili smo potek izdelave učilnice v naravi, vse od ugotavljanja pogojev za vzpostavitev učilnice v naravi do njene končne podobe. V nadaljevanju smo predstavili didaktične podlage geografskega izobraževanja v učilnici v naravi ter s pomočjo pregleda učnih načrtov zgoraj navedenih predmetov v osnovni šoli ugotavljali, katere učne cilje bi bilo smiselno dosegati izven učilnice. Izdelali smo tudi didaktične podlage geografskega izobraževanja v učilnici v naravi, katere predstavljajo smernico njene uporabnosti. S pomočjo kataloga terenskih metod dela smo želeli uporabnikom učilnice v naravi podati več možnosti izvajanja posameznih dejavnosti na prostem. V nadaljevanju smo izdelali konkretizirane primere raziskovalnega dela v učilnici v naravi pri osnovni šoli Fram. Tako smo izdelali primere učnih priprav in učnih listov za klasično terensko delo pri pouku geografije v 9. razredu, projektno delo z naslovom Šolski vrt – razgiban življenjski prostor kot korak k samooskrbi za 2., 5. in 9. razred in eksperimentalno učno delo z naslovom Podnebne spremembe za 3., 5. in 9. razred. S slednjima primeroma smo želeli prikazati nadgrajevanje učnih vsebin in učnih ciljev po vertikali posameznih predmetov. V zadnjem delu smo ovrednotili uporabnost vzpostavljene učilnice v naravi med učitelji posameznih predmetov osnovne šole Fram. Učitelji so podali mnenje o izvajanju možnih dejavnosti v učilnici v naravi, hkrati pa podali možnosti o vzpostavitvi posameznih objektov, ki jih sami pogrešajo pri svojem delu.
Ključne besede: učilnica v naravi, terensko delo, učenje v naravi, geografija, metode geografskega raziskovanja v naravi
Objavljeno v DKUM: 05.03.2020; Ogledov: 788; Prenosov: 170
Celotno besedilo (4,11 MB) |
