1. KONSTRUKTIVISTIČNI PRISTOP PRI POUKU GEOGRAFIJE NA PRIMERU UČNE TEME LATINSKA AMERIKABiserka Gavez, 2014, diplomsko delo Opis: Temeljni namen diplomskega dela je bil proučiti možnost vključevanja konstruktivističnega pristopa pri razvijanju učenčeve miselne dejavnosti pri pouku geografije, ter ugotoviti njegovo potencialno večjo uspešnost od tradicionalnega pristopa z elementi konstruktivizma. Cilji diplomskega dela so bili: analizirati temeljne značilnosti konstruktivističnega pristopa in tradicionalnega pristopa pri pouku regionalne geografije; izdelati in izvesti izbrano učno uro na temo Latinska Amerika, ki temelji na proučevanih pristopih; preveriti uspešnost konstruktivističnega pristopa v primerjavi s tradicionalnim pristopom z elementi konstruktivizma pri izbrani učni temi Latinske Amerike; s testom ugotavljanja predznanja in osvojenega znanja ter z anketnim vprašalnikom preveriti, kateri učni pristop je dijakom bližnji in bolj izraža njihovo individualnost ter aktivnost pri pouku geografije.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili cilje in kompetence predmeta geografije v programu osnovne šole in v programu splošne gimnazije, poučevanje geografije v tujih državah, značilnosti tradicionalnega pristopa, značilnosti in razvoj konstruktivističnega pristopa, značilnost tradicionalnega pristopa z elementi konstruktivizma.
V aplikativnem delu diplomske naloge smo, na podlagi testov ugotavljanja predznanja in testov ugotavljanja osvojenega znanja, analizirali uspešnost konstruktivističnega pristopa pri učni temi Latinske Amerike v primerjavi s tradicionalnim pristopom z elementi konstruktivizma. S pomočjo ankete smo pridobili mnenja dijakov o načinu pouka pri predmetu geografije in le te analizirali.
Ključne besede: šolska geografija, učni načrt, poučevanje, konstruktivistični pristop, tradicionalni pristop z elementi konstruktivizma, pedagoški eksperiment.
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 82; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (1,87 MB) |
2. |
3. Blokovne stanovanjske soseske v MariboruGregor Škratek, 2020 Opis: Blokovne stanovanjske soseske so bile prevladujoč koncept gradnje mest med leti 1945 in 1990 v vseh delih sveta, ne glede na gospodarsko in družbeno ureditev. Nastale so kot odgovor na specifične družbene razmere, hitro urbanizacijo in industrializacijo, ustrezale so vsaj trem načelom takratnega družbenega razvoja – socialni enakosti, spodbujanju majhnih družin in zaupanju v tehnični napredek. V raziskavi smo proučili 40 blokovnih stanovanjskih sosesk v Mariboru, in sicer iz vidika morfoloških, funkcijskih in socialnih značilnosti, prav tako smo proučili tloris stanovanj, osnovno celico sosesk. Blokovne soseske smo obravnavali v razmerju do mesta ter na ravni soseske in stanovanj. Z morfološko in funkcijsko analizo sosesk smo prikazali zasnovo soseske, tipologijo objektov in načine zazidanosti, namembnost zemljišč in dejavnosti v soseski. Obravnavo stanovanj smo omejili na strukturo, število in tip tlorisa. Na podlagi tega smo izluščili štiri obdobja izgradnje sosesk, ki so bile posledica stanovanjske politike, urbanističnega razvoja mesta ter spreminjanja ideje blokovne soseske.
Ključne besede: urbana geografija, urbana morfologija, blokovna stanovanjska soseska, stanovanje, Maribor
Objavljeno: 23.10.2020; Ogledov: 126; Prenosov: 26
 Povezava na datoteko |
4. Vpogled v socialno geografijoVladimir Drozg, 2020 Opis: Socialna geografija spoznava, kako ljudje različnih socialnih lastnosti delujejo v prostoru in kako se njihovo delovanje v prostoru in materialnih stvareh, katere uporabljajo, odraža. V socialno vse bolj raznoliki družbi postaja tudi prostor vse bolj raznolik in členjen. Predpostavljamo, da so vzrok temu razlilčne oblike delovanja ljudi, kar je povezano z njihovimi socialnimi lastnostmi, pa tudi z lastnostmi prostora, kjer delujejo. Povedano drugače, če je delovanje ljudi različno, so različni tudi socialni prostori, ki ob tem nastajajo. Delovanje in zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb je osnovni dejavnik prostorske raznolikosti. Socialna geografija se zato ukvarja s človekom in s prostorom hkrati. Enkrat je izhodišče prostor, katerega raznolikost skušamo pojasniti z različnimi načini delovanja ljudi, drugič so v izhodišču različne socialne lastnosti ljudi, razmere v prostoru pa so posledica različnih oblik njihovega delovanja. Akterji, ki prostor ustvarjajo, so ljudje – posamezniki in socialne skupine. Pomembne so njihove socialne lastnosti, še posebej biološke, kot sta spol in starost, kulturne, denimo veroizpoved, ter ekonomske, med katere sodi materialni položaj. Ljudje različnih socialnih lastnosti različno delujejo v prostoru, medtem ko zadovoljujejo svoje potrebe. Med te uvrščamo bivanje, delo, izobraževanje, oskrbovanje, rekreacijo, komunikacijo ter sodelovanje v prometu.
Ključne besede: socialna geografija, socialni akterji, dejavnosti, socialne lastnosti, prostor, kraj
Objavljeno: 23.10.2020; Ogledov: 73; Prenosov: 27
Povezava na datoteko |
5. Medpredmetno povezovanje geografije in matematike v osnovni šoliAlja Balažič, 2020, magistrsko delo Opis: Medpredmetno povezovanje v šolah je vse bolj pogosto in zaželeno zaradi povezovanja znanja različnih šolskih področij in njihove prenosljivosti na življenjske situacije. Osrednji namen magistrskega dela je bil na podlagi teoretične analize medpredmetnega povezovanja geografije in matematike pripraviti didaktična gradiva za ure medpredmetnega povezovanja omenjenih dveh predmetov. V teoretičnem delu so povzeta ključna spoznanja, vezana na teorijo medpredmetnega povezovanja, predstavljen je pomen geografije in matematike v osnovni šoli. Predstavljeni so tudi kurikularni dokumenti za osnovno šolo s poudarkom na analizi učnih načrtov obravnavanih predmetov ter njuno medpredmetno povezovanje. Na koncu teoretičnega dela smo na podlagi pregleda in analize izbranih geografskih učbenikov določili matematične kriterije za medpredmetno povezovanje z geografijo. Na tej osnovi smo v aplikativnem delu zasnovali zbirko nalog za ure medpredmetnega povezovanja geografije in matematike, ki je sestavljena iz osmih sklopov nalog – vsak sklop vsebuje predstavitev in uvodna pojasnila, naloge za učence ter rešitve nalog z dodatnimi predlogi in pojasnili za učitelje. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili rezultate anket, ki smo jih izvedli z učitelji geografije in matematike, vezane na medpredmetno povezovanje v osnovni šoli, in mnenje učiteljev o pripravljeni zbirki nalog. Raziskava je pokazala, da je učiteljem medpredmetno povezovanje pomembno, pri pouku ga uporabljajo v različnem obsegu, zaznavajo pa tudi določene težave. Anketirani učitelji medpredmetno povezujejo geografijo in matematiko na nekaterih področjih ter so pripravljeno zbirko nalog dobro ocenili.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, geografija, matematika, osnovna šola, učni načrt, zbirka nalog
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 102; Prenosov: 39
Celotno besedilo (4,52 MB) |
6. Tematska učna pot »Od kamna do železa« z inovativnimi pedagoškimi prijemiLuka Ajlec, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je predstavljena novonastala tematska učna pot »Od kamna do železa«, ki smo jo zasnovali v sklopu projekta Interreg Slovenija-Hrvaška »Prehistory adventure« na Občini Radenci. Učna pot je sestavljena iz štirih točk, ki povezujejo prazgodovinska obdobja z dediščino novejšega časa turističnega kraja. Pot je speljana v zavarovano območje naselbinske, vrtnoarhitekturne dediščine in Nature 2000. Izdelano je bilo besedilo in materialno gradivo za štiri informacijske točke na učni poti. Učno pot smo utemeljili na geografskih in pedagoških vsebinah, ki so predstavljene v didaktičnem priročniku. Učna pot je opremljena z QR kodami, s pomočjo katerih lahko uporabniki dostopajo do nalog, predstavljenih v didaktičnem priročniku. Didaktični priročnik vsebuje podlago za posamezno točko, ki je sestavljena iz navedbe imena, lokacije, ciljev, pripomočkov, ciljne populacije, navodil za izvedbo in sinteze. Na vsaki točki je predstavljenih več nalog, tako da si obiskovalec lahko sam izbere, katere aktivnosti bo izvedel. Didaktični priročnik omogoča celovito doživljanje učne poti v izobraževalnem in turističnem namenu.
Ključne besede: Občina Radenci, učna pot, didaktični priročnik, IKT, geografija
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 255; Prenosov: 63
Celotno besedilo (9,22 MB) |
7. Učilnica v naravi pri osnovni šoli FramSaša Radinović, 2020, magistrsko delo Opis: V zaključnem delu smo izdelali učilnico v naravi pri osnovni šoli Fram, ki je namenjena proučevanju naravnogeografskih značilnosti pokrajine. Menimo, da je učenje na prostem izredno pomembno pri doseganju učnih ciljev predmetov v osnovni šoli (npr. spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, družba in geografija), tako z vidika uspešnosti kot tudi motivacije. Predstavili smo potek izdelave učilnice v naravi, vse od ugotavljanja pogojev za vzpostavitev učilnice v naravi do njene končne podobe. V nadaljevanju smo predstavili didaktične podlage geografskega izobraževanja v učilnici v naravi ter s pomočjo pregleda učnih načrtov zgoraj navedenih predmetov v osnovni šoli ugotavljali, katere učne cilje bi bilo smiselno dosegati izven učilnice. Izdelali smo tudi didaktične podlage geografskega izobraževanja v učilnici v naravi, katere predstavljajo smernico njene uporabnosti. S pomočjo kataloga terenskih metod dela smo želeli uporabnikom učilnice v naravi podati več možnosti izvajanja posameznih dejavnosti na prostem. V nadaljevanju smo izdelali konkretizirane primere raziskovalnega dela v učilnici v naravi pri osnovni šoli Fram. Tako smo izdelali primere učnih priprav in učnih listov za klasično terensko delo pri pouku geografije v 9. razredu, projektno delo z naslovom Šolski vrt – razgiban življenjski prostor kot korak k samooskrbi za 2., 5. in 9. razred in eksperimentalno učno delo z naslovom Podnebne spremembe za 3., 5. in 9. razred. S slednjima primeroma smo želeli prikazati nadgrajevanje učnih vsebin in učnih ciljev po vertikali posameznih predmetov. V zadnjem delu smo ovrednotili uporabnost vzpostavljene učilnice v naravi med učitelji posameznih predmetov osnovne šole Fram. Učitelji so podali mnenje o izvajanju možnih dejavnosti v učilnici v naravi, hkrati pa podali možnosti o vzpostavitvi posameznih objektov, ki jih sami pogrešajo pri svojem delu.
Ključne besede: učilnica v naravi, terensko delo, učenje v naravi, geografija, metode geografskega raziskovanja v naravi
Objavljeno: 05.03.2020; Ogledov: 453; Prenosov: 102
Celotno besedilo (4,11 MB) |
8. Socialno geografski prikaz uporabnikov javnih odprtih površin v VelenjuVesna Videmšek, 2018, magistrsko delo Opis: Javne odprte površine predstavljajo kraje zadovoljevanja nekaterih temeljnih življenjskih potreb. Med sabo se razlikujejo po funkcionalnosti in opremljenosti, zato ljudje izberejo tisto, ki je za zadovoljitev njihovih potreb najbolj primerna.
Namen magistrskega dela je prikazati socialne lastnosti uporabnikov javnih odprtih površin v Velenju. Opredelili smo temeljne pojme s področja socialne geografije ter javnih odprtih površin, nato pa smo se osredotočili na posamezne javne odprte površine v Velenju.
Skozi analizo smo želeli ugotoviti, kakšno je število uporabnikov posamezne javne odprte površine, njihova starostna in spolna struktura ter kakšne dejavnosti ob tem izvajajo. Ugotovili smo, da se socialne skupine in aktivnosti med javnimi odprtimi površinami v Velenju razlikujejo.
Ključne besede: socialna geografija, javne odprte površine, socialna skupina, socialno prostorska diferenciacija, Velenje
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 355; Prenosov: 41
Celotno besedilo (5,85 MB) |
9. Primerjava regionalne geografije slovenije v 5. in 9. razredu oš z aplikacijo formativnega spremljanja znanjaAlja Kosem, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi z naslovom Primerjava regionalne geografije Slovenije v 5. in 9. razredu z aplikacijo formativnega spremljanja znanja smo ugotavljali, koliko in katera znanja za pouk regionalne geografije Slovenije pridobijo učenci v 5. razredu pri predmetu družba, kjer v vsebinskem sklopu Ljudje v prostoru obravnavajo regionalno geografijo Slovenije. Ker naj bi se cilji in vsebine v osnovni šoli oz. v procesu izobraževanja vertikalno nadgrajevali s starostjo učencev tudi pri regionalni geografiji Slovenije, smo ugotavljali, koliko in kateri cilji in vsebine regionalne geografije Slovenije se v primerjavi s petim razredom ponovijo in kateri nadgradijo ali razširijo v devetem razredu, ko se ponovno pojavi ta vsebina. Magistrska naloga je lahko v pomoč učiteljem geografije, ki morajo v skladu s teorijo formativnega spremljanja znanja dobro poznati vertikalno grajenost učnih ciljev in vsebin. Še posebej to velja v primerih, kot je regionalna geografija Slovenije, kjer v osnovni šoli pride do konceptualno in vsebinsko (vsaj na videz) podobne obravnave v dveh razredih. V nalogi je predstavljen tudi konkretni primer formativnega spremljanja znanja v okviru obravnavane vsebine.
Ključne besede: družba, geografija, regionalna geografija Slovenije, formativno spremljanje znanja
Objavljeno: 05.06.2019; Ogledov: 404; Prenosov: 60
Celotno besedilo (3,83 MB) |
10. Potencialne geografske učne dejavnosti v gramoznici StrniščeBoštjan Jus, 2019, magistrsko delo Opis: Ljudje se najlažje učimo neposredno, prek lastne izkušnje in uporabe čutil. V ta namen so nastale učilnice v naravi, ki omogočajo, da učenci in drugi obiskovalci urijo različne sposobnosti, v ospredju pa je geografsko opazovanje. Naučijo se uporabljati različne metode, s katerimi raziskujejo in hkrati pridobivajo novo znanje. Učilnice v naravi naj bi imele urejeno infrastrukturo in materiale, ki omogočajo ustrezno učenje.
Kriteriji ustreznosti učilnic v naravi niso predpisani, zato smo v magistrskem delu oblikovali nekaj ključnih izhodišč oz. vprašanj za oblikovanje le-teh. Učilnice v naravi naj bi bile opremljene z ustrezno infrastrukturo, ki bi omogočala vzgojno-izobraževalne aktivnosti. Okolje naj bi bilo dostopno in opremljeno z informacijskimi tablami ter primerno za obisk obiskovalcev različnih starostnih skupin. To tudi pomeni, da naj bi bile naloge, zastavljene obiskovalcem, prilagojene njihovi starosti, obenem pa zastavljene tako, da bi omogočale samostojno opravljanje nalog. Poleg tega naj bi se naloge medpredmetno povezovale. Priporočljivo bi bilo imeti zloženko ali knjižico s splošnimi informacijami o učilnici v naravi, dobrodošla bi bila tudi spletna stran, kjer lahko obiskovalci dostopajo do informacij in zemljevida oz. načrta učne poti, ki obiskovalce vodi po učilnici v naravi. Zelo ugodno pa bi bilo tudi vodenje z vodičem. Ko smo tako formirali nabor kriterijev, smo z njihovo pomočjo ovrednotili izbrane učilnice v naravi v Sloveniji in tujini. Zajeli smo učni poligon za samooskrbo Dole, učni center Ajda Koroška – dvorec Bukovje, ekološko učno pot ob ribniku Vrbje, učni poligon za ekoremediacije v kmetijstvu – Grm Novo mesto, gozdno učno pot Skavtek, učilnico v naravi – učno pot Onger in učilnico v naravi – Ruperč Vrh. Kot primere iz tujine smo analizirali in ovrednotili Derbyshire in Darcy Lever v Angliji, Vulkanland v Avstriji, Ballon des Vosges v Franciji, Rhön v Nemčiji, rečno delto reke Skjern na Danskem, The Wadden Sea na Nizozemskem in Arche Noah (Noetova barka) v Avstriji. Ugotovili smo, da v Sloveniji večina učilnic v naravi ustreza zastavljenim kriterijem, medtem ko bi lahko primere iz tujine ovrednotili širše, bolj kot kompleksne turistične destinacije.
V empiričnem oz. aplikativnem delu smo se osredotočili na gramoznico Strnišče, ki se nahaja v Občini Kidričevo in ima odličen potencial za odprtje učilnice v naravi. V gramoznici se nahajata dva ribnika, večji in manjši. Do sredine velikega ribnika vodi lesen most. V gramoznici stojita tudi čebelnjak in lesena hiša. Pripravili smo vzgojno-izobraževalne dejavnosti za izvajanje v omenjeni učilnici v naravi. Zamislili smo si, da bi obiskovalci dejavnosti izvajali s pomočjo t. i. raziskovalnih škatel, katerih metodično usmeritev smo v magistrskem delu natančneje opisali. Pripravili smo štiri raziskovalne škatle na različne teme: orientacija, geografija rastlinstva in prsti, vodovje in škatla zabave. Vsaka raziskovalna škatla ima različno število nalog, ki se navezujejo neposredno na gramoznico in temo škatle. Obiskovalci tako ob reševanju zastavljenih nalog sami raziskujejo učilnico v naravi in si s tem pridobijo nove informacije o okolju, v katerem se nahajajo, o izbranih geografskih vsebinah, o metodah geografskega proučevanja, obenem pa vrednotijo učenje, ki je možno tudi skozi zabavo, in razvijajo sodelovalne veščine.
Ključne besede: Učilnica v naravi, geografija, gramoznica Strnišče, raziskovalna škatla.
Objavljeno: 19.03.2019; Ogledov: 488; Prenosov: 100
Celotno besedilo (4,90 MB) |
