| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Mnenja potrošnikov in kmetov o gensko spremenjeni hrani, krmi in označevanju živil živalskega porekla
Katja Potočnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je bil proučen odnos javnosti do pridelovanja in uživanja gensko spremenjene hrane (GSH), predstavljen pojem genskega inženiringa, gensko spremenjenih organizmov (GSO) ter ugotovljene bistvene razlike v pogledih nanje s strani potrošnikov in kmetov. Opravljeni sta bili dve anketi med 504 potrošniki in 250 kmetovalci glede odnosa do GSO oz. GSH. Rezultati anket so pokazali, da je slovenska javnost na splošno seznanjena s pojmom GSO oz. GSH, vendar o tem ni dovolj informirana. Večinsko mnenje anketiranih je, da uživanje GSO ni varno in da bi na živilih morale biti oznake o njihovi sestavi in načinu pridobivanja. Tudi večina anketiranih kmetov je pozorna na vsebnost GSO v krmnih mešanicah za živali in v večini nasprotujejo gojenju GSR. Izvedeni so bili tudi 4 intervjuji. Prvi s predstavnikom mlekarne Celeia, drugi s predstavnico Pomurskih mlekarn, v tretjem je svoje mnenje podal zagovornik uporabe GSO in v zadnjem nasprotnik uporabe GSO. V večjih nakupovalnih centrih v Sloveniji (Spar, Lidl, Hofer in Tuš) ter v specializiranih trgovinah za prehrano malih živali (Ajka, Žaki in Aro ) je bila izvedena študija primera glede oznak sestave izdelkov, ki jih te trgovine ponujajo. Rezultati študije primera kažejo, da je hrana za male živali priznanih blagovnih znamk v večini označena, živila za ljudi, ki imajo to oznako pa so redka.
Ključne besede: gensko spremenjeni organizmi (GSO) / gensko spremenjena živila (GSŽ) / označevanje GSO v hrani in krmi / javnomnenjska raziskava / Slovenija
Objavljeno: 23.10.2012; Ogledov: 2130; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

2.
3.
POTROŠNIKI IN GENSKO SPREMENJENA HRANA
Špela Sonjak, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Proučen je bil odnos potrošnikov (N = 730) do gensko spremenjene hrane (GSH), predstavljen pojem biotehnologije in genskega inženiringa, gensko spremenjenih organizmov (GSO), rastlin (GSR) in živali ter analiziran odnos potrošnikov do njih. Opravljena je bila anketa med 730 potrošniki iz celotne Slovenije, glede odnosa do GSO. Rezultati ankete so pokazali, da so potrošniki v glavnem seznanjeni s pojmom GSO in GSH, vendar menijo, da javnost o tem ni dovolj informirana. Večina anketiranih (75 %) je mnenja, da uživanje GSO ni varno in da bi morala biti označena tudi živila pridelana od živali, ki so bile krmljene z GS krmo (80 %), prav tako nasprotujejo tudi gojenju GSR v Sloveniji (82 %). Izkazalo se je tudi, da anketiranci poznajo le polovico označb, ki se pojavljajo na izdelkih ter da niso seznanjeni z dejstvom, da »ekološko« hkrati pomeni, da je živilo pridelano in proizvedeno brez genske tehnike (63 %).
Ključne besede: gensko spremenjeni organizmi (GSO), gensko spremenjena hrana (GSH), potrošniki, označevanje »brez GSO«, Slovenija
Objavljeno: 22.07.2016; Ogledov: 792; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

4.
POSLEDICE OPT-OUT PRISTOPA GENSKO SPREMENJENIH ORGANIZMOV V ZAKONODAJI EVROPSKE UNIJE
Tanja Husar, 2016, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Magistrska naloga preučuje novo možnost izvzetja, kot je bila sprejeta z Direktivo 2015/412 glede pravice držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju. Izvzetje, poimenovano tudi kot pristop oziroma koncept opt-out, kot je urejeno z direktivo, pomeni, da lahko države članice sedaj same izbirajo, ali bodo na svojem celotnem ali delu ozemlja gojile GSO ali ne. V ta namen direktiva določa dopustne cilje, za dosego katerih lahko države članice sprejmejo ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja GSO. Do sedaj so bile države članice v teh možnostih močno omejene, saj so lahko odločitev o prepovedi ali omejitvi gojenja sprejele le, če so imele nov znanstveni dokaz, da gojenje takšnega GSO škoduje zdravju ljudi ali okolju. V ta namen so lahko uporabile zaščitne klavzule v skladu s sekundarno zakonodajo oziroma druge ukrepe v skladu s primarno zakonodajo. V praksi takšnega novega znanstvenega dokaza niso uspele predložiti. Sodišče je namreč takšne klavzule, ki pomenijo uresničitev načela previdnosti, presojalo strogo, saj hkrati pomenijo omejitev prostega pretoka blaga kot temelja delovanja EU. Ob sprejemu opt-out pristopa se je tako postavilo vprašanje, kako presojati ukrepe v okviru opt-out, ki ne veljajo za EU kot celoto, temveč so locirani na ozemlje ali njegov del določene države članice. Ugotoviti je, da tudi takšni ukrepi pomenijo omejitev prostega pretoka blaga, saj so lahko ovrednoteni kot ukrepi z enakim učinkom. Tako bodo tudi ti ukrepi predmet presoje sorazmernosti, nediskriminatornosti in utemeljenosti.
Ključne besede: gensko spremenjeni organizmi (GSO), izvzetje, ukrepi držav članic, dokaz, omejitev prostega pretoka blaga, Evropska unija (EU), subsidiarnost, Slovenija
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 479; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (987,95 KB)

5.
Etiški vidiki genskega inženiringa rastlin in živali
Natalija Lovrenčič, 2016, diplomsko delo

Opis: Gensko inženirstvo spada med najbolj revolucionarne tehnologije druge polovice 20. stoletja in se uporablja na raznih področjih človekovega delovanja. Ob tem se odpirajo razna etično-moralna, družbena in ekološka vprašanja ter dileme. Namen diplomskega dela je zato obravnavati pozitivne in negativne vidike genskega inženiringa rastlin in živali ter jih oceniti s stališča etike, natančneje s pomočjo etiških teorij: utilitarizma, etike dolžnosti ter etike vrlin. V nalogi so podrobno predstavljeni argumenti in ugovori za oziroma proti genskemu inženiringu rastlin in živali na področju kmetijstva, prehrambene industrije in medicine. Ugotovljeno je, da navkljub številnim koristim, ki jih takšni organizmi ter njihovi produkti prinašajo, je potrebno biti pozoren na morebitne negativne posledice njihove uporabe. Po presojanju etiške (ne)pravilnosti genskega spreminjanja organizmov je uporaba Aristotelove prave mere najboljša pot.
Ključne besede: etika, utilitarizem, deontologija, etika vrlin, genski inženiring, gensko spremenjeni organizmi
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 862; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (765,53 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici