| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RASTLINSKA BIOTEHNOLOGIJA IN PATENTNO VARSTVO
Tina Uranjek, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava rastlinsko biotehnologijo v luči patentnega prava. Področje rastlinske biotehnologije je bilo s pravnega vidika zaradi svoje materije pogosto predmet različnih interpretacij. Rastlinska sorta, kot biotehnološki izum, je povzročila zmedo na področju patentov, saj vsekakor ne gre za klasično vrsto izuma. Vzporedno so se pojavila vprašanja, kdaj gre za novo rastlinsko sorto, kjer imetnik pridobi žlahtniteljsko pravico. Varstvo sort rastlin predstavlja obliko varovanja intelektualne lastnine na področju vzgoje novih sort rastlin. Tudi kasnejši razvoj genskega inženiringa je postavil nove meje interpretacije v pravnem smislu. Prikazana je podrobna analiza člena 53(b) Evropske patentne konvencije (EPK), ki določa izjeme glede možnosti patentiranja. Interpretacija omenjenega člena temelji na praksi primerov Evropskega patentnega urada (EPU). Pristojni organi so se trudili izdelati smiselne odločitve glede patentnih zahtevkov ter podati pravno stališče spornih vprašanj s področja patentne zakonodaje. Pomemben akt, ki je dopolnil Evropsko patentno konvencijo, je leta 1998 sprejeta Direktiva 98/44/ES o pravnem varstvu biotehnoloških izumov, ki je za namene patentiranja biotehnoloških izumov določila nekatere posebnosti. Medtem ko je patentna zakonodaja vsake država nekoliko drugačna, pa so zahteve in pravice iz dodeljenih patentov vsebinsko podobne. Prikazana je ureditev ameriškega patentnega sistema glede možnosti patentiranja rastlinskih sort ter nekatere bistvene razlike z evropskim patentnim sistemom.
Ključne besede: rastlinska biotehnologija, biotehnološki patent, rastlinska sorta, nova rastlinska sorta, gensko spremenjene rastline, Evropska patentna konvencija, Direktiva 98/44/ES, odločitve Evropskega patentnega urada
Objavljeno: 14.07.2011; Ogledov: 2506; Prenosov: 370
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

2.
UVAJANJE NETRANSGENE SOJE V SLOVENSKO PRIDELAVO
Jasna Fišer, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Pomanjkanje pridelave soje v Evropi in s tem povezan podpis Deklaracije o pridelavi soje brez gensko spremenjenih organizmov v Sloveniji sta razloga za proučevanje vedenja o tej poljščini. Izvedli smo anketo, ki je bila izvedena med kmeti v Podravju, ki obdelujejo več kot 30 hektarjev njiv. Vsebovala je 11 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. S pomočjo ankete smo spoznali, da je uporaba soje v prehrani živali v Podravju razširjena, saj jo v prehrano živali vključuje kar 77 % kmetovalcev, najpogosteje v obliki uvoženih sojinih tropin ter kot dodatek v krmnih mešanicah. Vključevanje soje v kolobar med kmetovalci še ni razširjeno, na kar vplivajo male obdelovalne površine, preteklo cenovno razmerje za beljakovinsko krmo, nepoznavanje sortimentov ter tehnike pridelave. Velik problem se kaže v neozaveščenosti o novostih, saj je bilo le 37 % anketirancev seznanjenih s podpisom Deklaracije o pridelavi netransgene soje. Kljub temu pa bi 73 % anketiranih dalo prednost gensko nespremenjeni soji in kar 90 % anketirancev bi sejalo gensko nespremenjeno seme. Na podlagi tega lahko sklepamo, da so slovenski kmetje v Podravju zainteresirani za pridelavo netransgene soje, vendar jim manjka večja ozaveščenost ter spodbuda s strani države.
Ključne besede: soja, uvajanje, pridelava, Slovenija, gensko spremenjene rastline.
Objavljeno: 19.12.2014; Ogledov: 668; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

3.
PRAVNA ANALIZA V ZADEVI c-59/11(NADZOR NAD SEMENI)
Marjetka Uršič, 2013, diplomsko delo

Opis: Področje trženja semenskega materiala je urejeno z uredbami in direktivami. Skozi primer C 59/11 in načela prava varstva okolja v diplomski nalogi analiziram zanimivejše segmente področja, njihov vpliv na kmetijski sektor ter posredno hrano ljudi in krmo živali. Združenje Kokopelli je nevladna organizacija, ki se ukvarja s trženjem semen starih sort zelenjadnic. Družba Graines Baumaux SAS je zoper združenje vložila tožbo zaradi nelojalne konkurence, ker je ugotovila, da 461 sort zelenjadnic v njihovi ponudbi ni sprejetih v skupne kataloge. Na prvi stopnji je francosko sodišče dosodilo odškodnino Graines Baumaux SAS. Kokopelli je zoper sodbo vložil pritožbo. Cour d’appel Nancy je prekinilo postopek in postavilo vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije. Vprašanje se je nanašalo na veljavnost direktiv o trženju zelenjadnic glede na to, da predpisujeta omejitve glede pridelave in trženja semena starih sort. V evropskem prostoru se goji vedno manj sort. Stare sorte izginjajo, medtem ko prevladujejo sorte, ki so komercialno zanimivejše. Omejitve pridelave in trženja starih sort na eni strani ter porast števila patentiranih sort, transgenih rastlin na drugi prispevajo k zmanjšanju biotske diverzitete ter posredno k potencialnemu pomanjkanju sort, prilagojenih posebnim razmeram, in omejevanju izbire potrošnika kmetijskih izdelkov na trgu.
Ključne besede: Direktiva 2002/55/ES, Direktiva 2009/145/ES, skupni katalogi, biotska diverziteta, patentiranje semen, gensko spremenjene rastline, varovanje okolja.
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 1156; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (673,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici