Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu smo na podlagi morfoloških lastnosti in hranilnih vrednosti opisali 46 sort (akcesij) travniške bilnice iz različnih geografski območij: Slovenije, Makedonije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Srbije in Bolgarije. Sadike, ki smo jih presadili na polje, smo pred tem vzgojili v rastlinjaku. Vse meritve smo izvajali v enem letu. Kvalitativne in kvantitativne izmerjene vrednosti so bile: datum začetka vegetacije, tip rasti, povprečna višina cele rastline ─ šopa, pridelek zelene mase celotne rastline ─ šopa, višina najvišjega poganjka, dolžina lista, širina lista in dolžina latu. Prehranske izmerjene vrednoti so: pridelek suhe snovi celotne rastline ─ šopa, vrednost surove vlaknine, surovih beljakovin in neto energije laktacije. Sorta Jabeljska ima med vsemi akcesijami najvišji pridelek suhe snovi (624,0 g/celo rastlino). V kolikor sorta Jabeljska na eni strani izstopa po količini pridelka, je na drugi strani zaradi najvišje vsebnosti surove vlaknine (360,2 g/kg SS) slabše prebavljiva. Prav tako ima najnižjo vrednot NEL (4,9 MJ/kg SS). S kompleksnim opisom slovenskih in drugih genskih virov, ki so shranjeni v genski banki, lahko svetujemo, katere akcesije so najbolj primerne za žlahtnjenje v slovenskih razmerah.
Ključne besede: travniška bilnica, genski viri, žlahtnjenje, morfološke lastnosti, kakovost
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 913; Prenosov: 91
Celotno besedilo (2,45 MB)

Opis: Študija je bila usmerjena predvsem odbiri rastlin na podlagi morfoloških lastnosti kot tudi na podlagi hranilnih vrednosti posamezne sorte oziroma populacije. V poskus smo vključili 21 sort lucerne Medicago sativa L. in Medicago falcata L. Semena smo pridobili iz slovenske rastlinske genske banke, in sicer iz različnih geografskih področij, Slovenije, Hrvaške, Francije, Avstralije, Češke, Poljske in Slovaške. Iz semen smo najprej v rastlinjaku vzgojili rastline, katere smo presadili na polje. V treh letih, kolikor je trajal poskus, smo skupno izvedli deset košenj. Za vrednotenje kvalitativnih vrednosti (širina, dolžina in oblika lista, dolžina in debelina peclja, dolžina internodija, pokončnost rastline in čas cvetenja) in kvantitativnih vrednosti (višina, pridelek zelinja) smo uporabili prilagojene IBPGR deskriptorje za krmne stročnice. Prehransko vrednost in vsebnost beljakovin v posameznih sortah lucerne smo ovrednotili s pomočjo NIR metode (merjenje odboja bližnje infrardeče svetlobe). Rezultati za prehransko vrednost so pokazali, da ni statistično značilnih razlik med posameznimi sortami. Drugače pa je bilo s pridelkom zelinja in višino rastlin, kjer so se pokazale statistično značilne razlike med posameznimi sortami. Tako smo v času poskusa tudi prvič ovrednotili in kompleksno opisali slovenske genske vire, shranjene v genski banki, ter ugotovili, katere odbrane sorte bi bile najbolj primerne za nadaljnje žlahtnjenje in pridelovanje v slovenskih rastnih razmerah.
Ključne besede: lucerna, genski viri, morfološke lastnosti, proizvodne lastnosti, žlahtnjenje
Objavljeno v DKUM: 31.05.2012; Ogledov: 2541; Prenosov: 218
Celotno besedilo (3,47 MB)