1. Analiza genetske raznolikosti akcesij malin (Rubus idaeus L.) iz genske banke Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede z uporabo mikrosatelitskih markerjev (SSR) : magistrsko deloMiha Petek, 2025, magistrsko delo Opis: Maline (Rubus idaeus L.) so priljubljena sadna vrsta, primerna za svežo uporabo in predelavo. Pridelava je v zadnjem desetletju močno narasla, kar je spodbudilo potrebo po razvoju sort, odpornih na bolezni in škodljivce ter prilagojenih specifičnim rastnim pogojem. Večina današnjih kultivarjev izvira iz majhnega števila starševskih rastlin, zato je ključno, da se za potrebe žlahtnjenja zagotovi gensko raznolik material. Pomembno vlogo pri tem imajo genske banke, katerih uspešnost temelji na ustrezni karakterizaciji in natančni identifikaciji akcesij ter preprečevanju podvajanj. Namen magistrskega dela je bil z uporabo mikrosatelitskih markerjev preveriti genetsko sorodnost med akcesijami malin, vključenimi v gensko banko Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, ter oceniti uporabnost izbranih mikrosatelitskih lokusov za tovrstne analize. Na osnovi podatkov kapilarne elektroforeze smo z metodo »neighbor-joining« (NJ) izdelali dendrogram, ki je omogočil vizualizacijo genetskih odnosov med akcesijami. Rezultati so razkrili prisotnost večjega števila duplikatov, večinoma v skupinah po 2–3 identične akcesije, v enem primeru pa jih je bilo zaznanih celo 8. Kljub visoki informativnosti uporabljenih markerjev so naši rezultati omejeni zaradi majhnega števila analiziranih mikrosatelitskih lokusov (4), kar zmanjšuje natančnost zaključkov.
Ključne besede: genska banka, genetska sorodnost, malina, mikrosatelitski markerji, žlahtnjenje malin
Objavljeno v DKUM: 29.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,57 MB) |
2. 8. posvet o ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov : Trajni nasadi, zbornik povzetkov2025, zbornik Opis: Zbornik vključuje povzetke prispevkov, ki so bili predstavljeni na 8. Posvetu o ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov (RGV), organiziranem s strani Univerze v Mariboru, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Namen vsakoletnega posveta je ozaveščanje javnosti o pomembnosti ohranjanja RGV v Sloveniji, predstavitev novosti na tem področju, pregled dosežkov ter izmenjava izkušenj med sodelujočimi. Zaradi omejenega obsega razpoložljivih finančnih sredstev so trenutne dejavnosti JSRGB usmerjene predvsem v ohranitev obstoječih zbirk lokalnih genskih virov kmetijskih rastlin, manj pa je aktivnosti na področju sistematičnega ocenjevanja RGV glede uporabne vrednosti, tako v genskih bankah ex situ kot na njihovem naravnem rastišču in situ. Osrednja tema letošnjega posveta so bili trajni nasadi in sicer so bili v prvem sklopu predstavljeni prispevki, ki so obravnavali sadne rastline, v drugem sklopu pa so sledila predavanja na temo trajnih nasadov vinske trte. Ob zaključku so bile podane možnosti vzpostavitve ohranjanja RGV na kmetijah. Poudarjen je bil tudi pomen sistema kakovosti pri vodenju genskih bank.
Ključne besede: vodenje kakovosti, genska banka, trajni nasadi, tradicionalni genotipi sliv, genska banka vinske trte
Objavljeno v DKUM: 20.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,85 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. SLOVENSKE AVTOHTONE PASME DOMAČIH ŽIVALIVanina Krajnc, 2009, diplomsko delo Opis: Na podlagi dostopnih podatkov smo proučili dejansko stanje števila avtohtonih pasem živali in njihovo povečevanje oziroma zmanjševanje v zadnjih letih. Cilj raziskave je bil predstaviti možnosti za izboljšanje številčnega stanja teh ogroženih živalskih vrst. Slovenske avtohtone pasme so tiste pasme domačih živali, ki so nastale na območju Republike Slovenije. V Sloveniji imamo registriranih 14 avtohtonih živalskih pasem, in sicer: Lipicanski konj, Posavski konj, Slovenski hladnokrvni konj, Cikasto govedo, Bovška ovca, Istrska pramenka, Belokranjska pramenka, Jezersko-solčavska ovca, Drežniška koza, Krškopoljski prašič, Štajerska kokoš, Kranjska čebela, Kraški ovčar, Soška postrv. V raziskavi smo postavili hipotezo, da brez državne finančne pomoči lahko nekatere avtohtone živalske vrste v prihodnosti izumrejo. To grozi trenutno Kraškemu ovčarju in Kranjski čebeli, pri kateri je v lanskem letu nastal velik izpad zaradi masovnih zastrupitev s pesticidi. Pri Kraškem ovčarju je bilo 2006. leta 665 živali, 2007. leta pa je število padlo na 525. Problem je predvsem v premajhnem številu odbranih samic z rodovnikom. Pri Kranjski čebeli se je zmanjšalo število čebeljih družin s 170682 na 150676. Število čistopasemskih plemenskih matic v rodovniški knjigi se nasprotno ni zmanjšalo in zato stopnja ogroženosti ostaja nespremenjena. Če želimo ohraniti in povečati število naših slovenskih avtohtonih pasem, mora država še naprej zagotavljati primerno finančno pomoč. Velik pomen ima tudi informiranje in osveščanje ljudi o pomenu avtohtonih živali in naravni dediščini.
Ključne besede: domače živali / avtohtone pasme / genska banka / rejski programi
Objavljeno v DKUM: 04.06.2009; Ogledov: 10400; Prenosov: 839
Celotno besedilo (1,31 MB) |
