| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Srebrenica - opomin političnim in varnostnim organizacijam : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Jaka Zemljič, 2023, diplomsko delo

Opis: Prebivalci Srebrenice in številni begunci, ki so se med letoma 1992 in 1995 zaradi vojne v državi zatekli v to, večinoma bošnjaško, enklavo pod zaščito Združenih Narodov v Bosni in Hercegovini, so živeli v grozljivih razmerah. Nenehni napadi Vojske Republike Srbske so ogrožali življenja na tisoče civilistov. Zaradi vse težjih razmer je UNPROFOR na podlagi resolucij Združenih Narodov v enklavo poslal mirovne enote, katerih naloga je bila bošnjaškemu civilnemu prebivalstvu zagotoviti varnost in ga zaščititi pred morebitnimi zločini proti človeštvu. Mandat Združenih narodov in UNPROFORJA je bil neuspešen. Mirovna operacija je imela ogromno pomanjkljivosti. Svetovna javnost ter mednarodne politične in varnostne sile so bile ves čas prepričane, da varovanje prebivalcev poteka po načrtu. Nepravočasno in neustrezno ukrepanje mednarodnih organizacij je na koncu privedlo do tega, da je srbska vojska pod poveljstvom generala Ratka Mladića, z operativnim vojaškim sodelovanjem in politično podporo vodstva v Beogradu pobila več kot 8.000 Bošnjakov. Genocid v Srebrenici je bil pokazatelj in opomin glede nepravilnega ter pomanjkljivega delovanja mednarodnih varnostnih organizacij; zato bodo morale organizacije ob morebitnih podobnih situacijah v prihodnjih vojaških konfliktih opravljati mandate načrtovano, premišljeno in odločneje ter za vsako ceno preprečiti tovrstne pokole po vsem svetu.
Ključne besede: enklave, Združeni narodi, UNPROFOR, nizozemski bataljon, mirovne enote, mirovne operacije, genocid, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.06.2023; Ogledov: 722; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

2.
Ruandski genocid po poročanju časnika The New York Times
Blaž Varžič Galle, 2020, magistrsko delo

Opis: Območje Afrike je bilo poseljeno že v kameni dobi; dolgo časa je veljalo tudi prepričanje, da je Afrika rojstna celina človeštva. Območje današnje majhne afriške države Ruande so od zdaj še tamkaj živečih treh plemen prvi poseljevali Pigmejci. Slednjim so se pridružili poljedelsko naravnani Hutuji in nazadnje še živinorejski Tutsiji višjih postav. Ruanda je menjala več gospodarjev; sprva je bila nemška kolonija, nato belgijska (v času le-te so se razlike med Tutsiji in Hutuji, zaradi belgijske politike, še poglobile), po osamosvojitvi pa je prišlo do dveh republik. Nasilje in nasprotovanja med omenjenima plemenoma so bila konstanta, največji vrhunec so dosegla leta 1994, ko je prišlo do ruandskega genocida, v katerem so sile padle Hutu vlade in oborožene civilne milice pobile med pol in enim milijonom Tutsijev ter zmernih Hutujev. Dopisovalci časnika New York Times so bili glede situacije kritični, svetovne velesile z ZN na čelu pa so se medtem precej ležerno soočale s situacijo.
Ključne besede: The New York Times, ruandski genocid, Ruanda, Afrika, Hutu, Tutsi, OZN
Objavljeno v DKUM: 10.05.2021; Ogledov: 1054; Prenosov: 744
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

3.
Psihološke posledice preživete vojne travme v Srebrenici : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Monika Vrhovšek Golubić, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljena dejstva, potek in posledice največjega pomora ljudi v Evropi po 2. svetovni vojni, ki se je zgodil leta 1995 v Srebrenici. Podrobneje sem opisala psihološke posledice, ki so nastale med in po vojni ter s katerimi se preživeli še vedno soočajo. Med opisanimi so stres, tesnoba ali anksioznost, posttravmatska stresna motnja in depresija. Stres je stanje, ki smo mu dnevno izpostavljeni, vendar sem se sama bolj osredotočila na negativni stres, ki ga sprožijo občutki nemoči, žalosti, jeze, strahu, tesnobe. Pri ljudeh, ki so bolj nagnjeni k bolezenski tesnobi, se lahko razvije tudi anksiozna motnja. O njej govorimo, kadar se oseba neprijetnih ali nevarnih dogodkov tako boji, da jo to ovira in kadar stopnjo nevarnosti precenjuje. Med psihološke posledice vojne spada tudi posttravmatska stresna motnja, ki jo avtorji označujejo za hudo in dolgotrajno motnjo, ki nastane kot zakasnel odziv na zelo travmatičen dogodek in ji je lahko izpostavljen vsak, ne glede na spol in starost. Med hujše oblike psiholoških posledic spada depresija, za katero avtorji navajajo, da zbolijo ljudje, ki so živeli v izredno stresnem okolju. Verjetnost, da ljudje trpijo za katero psihološko motnjo, je zelo velika, glede na to, kakšnim grozotam, trpljenju in trpinčenju so jim bili izpostavljeni ljudje. Kljub temu da je pomor trajal le nekaj dni, so posledice doživljenjske.
Ključne besede: vojne travme, genocid, psihološke posledice, posttravmatska stresna motnja, Srebrenica, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.05.2019; Ogledov: 1901; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

4.
Mednarodnopravni vidiki vojne v Bosni in Hercegovini in Daytonski mirovni sporazum
Admir Muratović, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo vsebuje mednarodnopravne vidike, ki so bili neposredno povezani z oboroženimi spopadi na območju Bosne in Hercegovine v prvi polovici 90-ih let 20. stoletja. Obseg kršenja mednarodnega prava oboroženih spopadov, ki ga v prvi vrsti urejajo Ženevske konvencije, jasno pove, za kako krvavo vojno je šlo. Organizacija Združenih narodov in njene zaščitne sile na tem mestu niso opravile svojega dela. Prva asociacija ob tem je padec zaščitne zone Srebrenica, v kateri je bil izvršen genocid. Številna mirovna pogajanja niso prinesla uspeha, ko pa je tudi ZDA začela aktivno sodelovati, je to sprožilo novo rundo pogajanj z metodo mediacije/posredovanja ameriške delegacije v mestu Dayton, ZDA. Tako je bil dne 21.11.1995 sklenjen Daytonski mirovni sporazum, ki je vendarle ustavil tri in pol letno vojno v Bosni in Hercegovini. V tem delu je ob že navedenem predstavljen tudi ta zgodovinski dokument, njegove lastnosti, kot tudi pomanjkljivosti in posledice ter kako je v dveh desetletjih povojnega obdobja vplival na stanje v Bosni in Hercegovini.
Ključne besede: mednarodnopravni vidiki, vojna, Bosna in Hercegovina, genocid, Daytonski mirovni sporazum
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 2643; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

5.
Genocid
Tea Žgank, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se ukvarjala s sistematično analizo zločina genocida. Področje preprečevanja genocida je utrpelo pomanjkanje jasnosti o tem, kaj pomeni obveznost preprečevanja genocida, saj v mednarodnem pravu dejansko ni obstoječega "sprejetega kanona" o tem, kako ga preprečiti. Namen diplomskega dela je preučiti, ali in v kolikšni meri je potrebno razumeti/razlagati/razvijati mednarodno pravo, da to omogoča, oziroma bo omogočilo učinkovitejše preprečevanje genocida. Pregled bo celovit, a površinski, osredotočen na pojasnitev osnovnih pojmov in konceptov, pregled aktualnih dilem ter analizo normativne ureditve. Diplomsko delo bo tako omejeno na obveznosti držav in ZN za preprečevanje genocida, in ne bo obravnavalo vprašanj, povezanih z njihovo odgovornostjo v primeru kršitve te obveznosti. Diplomsko delo se začne z opredelitvijo pojma genocid in njegovo umestitvijo v sistem mednarodnega kazenskega prava. V nadaljevanju so primeroma našteti pojavi genocida in genocidu podobnih ravnanj, s poudarkom na analizi genocida v Ruandi in Srebrenici. V naslednjem poglavju je prikazan normativni razvoj koncepta genocida ter proces sprejetja pravnih aktov, nato je podana analiza pravne ureditve in razprava o naravi in nosilcih obveznosti preprečevanja genocida, ki jo nalaga Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Ta pristop je bil izbran zato, ker je za razumevanje prevencije in obveznost preprečevanja, najprej treba razumeti okoliščine, v katerih je bila sprejeta Konvencija in kako so jo razlagali pobudniki. To je pokazalo, da je bila Konvencija sprejeta kot odgovor na izkušnje iz armenskega genocida in še bolj neposredno druge svetovne vojne, v kateri je nastal holokavst. Te okoliščine niso bile odločilne zgolj pri oblikovanju Konvencije, temveč so vplivale tudi na njeno vsebino, na primer, s poudarkom na zadnjih stopnjah genocida. Obveznost preprečevanja genocida iz I. člena Konvencije določa krovno obveznost, ki se nanaša na vsa druga pravila in ukrepe, ki so dovzetni za preprečevanje genocida. Pri prevenciji genocida je potrebno upoštevati vse dejavnike in faze prek treh stopenj preprečevanja: primarne, sekundarne in terciarne. Te tri ravni se nanašajo na obdobje pred začetkom konflikta, ki lahko vodi v genocid (primarna raven), med konfliktom, ki lahko privede do genocida (sekundarna raven) ter med in po dejanskem genocidu (terciarna raven). Pomembno je upoštevati, da so dejavniki in faze v procesu genocida povezani in skupaj ustvarjajo okolje, ki je ugodno za pojav genocida ter, da postopek genocida ni linearen – vse je odvisno od posebnosti vsakega kraja in situacije. Preventivne ukrepe je potrebno izvajati na vsaki ravni, brez gotovosti, da se bo genocid zgodil in brez gotovosti, da bodo ti absolutno preprečili genocid. Glede vprašanja časovnega obsega obveznosti preprečevanja je bilo sklenjeno, da obveznost ni časovno omejena, kar lahko povežemo z ugotovitvami prejšnjih poglavij, da je preprečevanje stalen proces. Prav tako merilo MKS o poznavanju resnega tveganja genocida ne omejuje obveznosti preprečevanja genocida, ker je tveganje lahko celo v zgodnji fazi postopka genocida resno.
Ključne besede: mednarodno javno pravo, mednarodna hudodelstva, človekove pravice, genocid, Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, Združeni narodi, prevencija
Objavljeno v DKUM: 13.09.2017; Ogledov: 3023; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

6.
POLOŽAJ ŽRTVE IN PRIČE V KAZENSKEM POSTOPKU – PRIMERJALNO PRAVNA ANALIZA UREDITVE V/NA MEDNARODNEM SODIŠČU ZA VOJNE ZLOČINE NA OBMOČJU NEKDANJE JUGOSLAVIJE, MEDNARODNEM KAZENSKEM SODIŠČU IN SLOVENSKI KAZENSKI ZAKONODAJI
Vanja Svetec Leaney, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravice žrtve in priče v mednarodnih kazenskih postopkih so novejše področje, ki postaja vedno bolj pomembno. Skozi analize in ugotovljene pomanjkljivosti sistemov mednarodnih pravnih in nacionalnih sistemov lahko pridemo do zelo zanimivih in ustreznih rešitev za naš nacionalni pravni red pri ureditvi področja pravic žrtev mednarodnih kaznivih dejanj, upoštevajoč pravice obdolženca do pravičnega in hitrega sojenja. Naloga temelji na analizi določb podlag Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (v nadaljevanju ICTY), Mednarodnega kazenskega sodišča (v nadaljevanju ICC), našega nacionalnega reda RS ter sodni praksi vseh treh sistemov. Njen namen in cilj je pripomoči k boljšemu razumevanju lastnega pravnega sistema, postopkov in njegovih inštitutov ter k boljšemu razumevanju posebnosti mednarodnega kazenskega prava in mednarodnih kaznivih dejanj v luči pravic in obveznosti žrtev ter prič. Skozi pomankljivosti vsakega sistema smo prišli tudi do predlogov za spremembo oz. dopolnitve zakonodaje Republike Slovenije (v nadaljevanju RS).Dikcije mednarodnih dokumentov po večini niso samoizvršljive. Treba jih je prenesti oz. implementirati v nacionalni kaznovalni sistem. Pri tem se pojavijo vprašanja o ustreznosti ureditve tj. ali implementacija dejansko zagotavlja ustrezne rešitve, kot jih predvidevajo statuti in pravila mednarodnih sodišč, v tem primeru ICC in ICTY. Naloga zajema predstavitev ureditve položaja, pravic (vrste in oblike povrnitve škode) in obveznosti žrtve in priče v mednarodnih kazenskih postopkih ter slovenski kazenski zakonodaji, predstavitev in kritično opredelitev do stališč teorije v zvezi z navedeno tematiko, analizira primere iz sodne prakse, predvsem mednarodno pravne, ter je poskus odgovora ureditve pravic in dolžnosti žrtev in prič v primeru pregona mednarodnih kaznivih dejanj v povezavi z načelom komplementarnosti Rimskega statuta, načelom prvenstvenosti in pravili ICTY ter slovenske kazenske zakonodaje.ICC se v mednarodnem kazenskem sistemu bistveno razlikuje od ostalih mednarodno pravno kazenskih ureditev, saj poskuša uveljavljati načela restorativne pravičnosti (pravičnost je dosežena, ko se sliši glas žrtve in se njihovo trpljenje vzame v obzir pred sodiščem). ICTY ima v zvezi z zagotavljanjem pravic žrtvi kar nekaj pomanjkljivosti, ki pa jih je odpravil ICC. Po primerjalno pravni analizi vseh treh sistemov se je pokazalo, da slovenski pravni red ne ureja pravic žrtve genocida, kazniva dejanja zoper človečnost in vojne zločine drugače od pravic žrtev katerega koli kaznivega dejanja, čeprav so značilnosti mednarodnih kaznivih dejanj drugačne. Ustrezna ureditev pravic in statusa žrtve je nujna za zagotovitev učinkovitega pregona mednarodnih kaznivih dejanj. Diskurz o pravičnosti v mednarodnih kazenskih postopkih ni več omejen samo na obtoženca, pač pa vključuje tudi priznanje pravice drugih strank v postopku. V sklepnem delu so povzete ključne misli in ugotovitve, ki izhajajo iz primerjalne analize. Nacionalni pravni red RS še vedno zagotavlja več pravic žrtvam in pričam kot ostala dva mednarodno pravna sistema, upoštevajoč možnosti prevzema pregona s strani subsdiarnega tožilca ter pravico do udeležbe vsake žrtve v postopku in neomejevanjem pravic udeležbe žrtve na zastopanje s strani pravnega zastopnika. Vendar pa nacionalni sistem ni brez pomanjkljivosti. Izsledki te naloge lahko služijo kot uporabna informacija zakonodajalcu, saj mu je s strnjeno in izčrpno predstavitvijo pravic in obveznosti žrtve v kazenskem postopku omogočen vpogled v pomen oz. vsebino posameznih ureditev. V nalogi pa je tudi nakazano, v katerih določbah in za katere primere bi bilo treba nacionalno zakonodajo dopolniti.
Ključne besede: pravice žrtve in priče, mednarodno kazensko pravo, mednarodna kazniva dejanja, ICTY, ICC, pravni red RS, kazniva dejanja zoper človečnost, genocid, agresija, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1654; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

7.
MEDNARODNO KAZENSKO SODIŠČE
Nace Novak, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bom govoril o Mednarodnem kazenskem sodišču (MKS). Gre za neodvisno stalno sodno instanco, ki je bila ustanovljena z Rimskim statutom leta 1998 in ima sedež v Haagu na Nizozemskem. Pristojno je za najhujša kazniva dejanja mednarodnega značaja kot so genocid, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva in agresija, ki so storjena s strani fizičnih oseb na ozemlju katere od držav, ki so podpisnice Rimskega statuta. Prav tako ima MKS svoje neodvisne organe: sodnike, tožilstvo in tajništvo, ki jih sestavljajo najuglednejši strokovnjaki na področju kazenskega prava in drugih pravnih področjih, kot so mednarodno humanitarno pravo in pravo človekovih pravic. Za nemoteno delovanje sodišča je potrebno tudi sodelovanje držav pogodbenic, katere so dolžne sodelovati s sodiščem pri preiskavi in pregonu kaznivih dejanj, ki spadajo pod njeno pristojnost. Eni izmed glavnih oblik sodelovanja sta predaja oseb sodišču in začasen odvzem prostosti osebam, za katere sodišče zahteva predajo. Države pogodbenice morajo za uspešno sodelovanje s sodiščem prilagoditi tudi svoje notranje pravo. Republika Slovenija je v ta namen sprejela ZSMKS, kateri ureja področja, ki jih opredeljuje Rimski statut in pred tem niso imela pravne podlage v slovenski zakonodaji. Prav tako je bil slovenski zakonodajalec primoran poseči tudi v spremembe Ustave, kot je sprejetje 3.a člena in sprememba 47. člena ustave, ki opredeljuje predajo osebe.
Ključne besede: Mednarodno kazensko sodišče, Rimski statut, genocid, predaja osebe, Ustava
Objavljeno v DKUM: 20.04.2016; Ogledov: 2789; Prenosov: 446
.pdf Celotno besedilo (509,24 KB)

8.
9.
Marko Rosner
Boris Hajdinjak, Roman Mirnik, Marjan Toš, Anna-Maria Gruenfelder, Renato Podbersič, Vera Klopčič, 2015, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: holokavst, porajmos, genocid, zborniki
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1839; Prenosov: 61
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Koncentracijska taborišča v Jasenovcu in vloga obveščevalnih služb : magistrsko delo
Daniela Mitrić, 2014, magistrsko delo

Opis: Na področju Jugoslavije je bilo v času 2. svetovne vojne mnogo koncentracijskih taborišč, v katerih so stradale številne žrtve. Kompleks taborišč v Jasenovcu je bil najbolj zloglasen zaradi svoje velikosti, organiziranosti, metod mučenja in pobijanja, krutosti ustašev, števila dnevnih žrtev in neprekinjenega delovanja. Obveščevalne službe, domače in predvsem tuje, so s pasivnim delovanjem pripomogle h kritičnim razmeram, dokler so imele od tega korist.
Ključne besede: genocid, hudodelstva zoper človečnost, koncentracijska taborišča, obveščevalne službe, naloge, vloga, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.03.2014; Ogledov: 2045; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (579,93 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici