SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
IMPLEMENTACIJA IZBRANIH MEDNARODNIH INKRIMINACIJ V SLOVENSKI PRAVNI RED
Ines Antolinc, 2009, diplomsko delo

Opis: Republika Slovenija je z osamosvojitvijo ter vstopom v mednarodne institucije nase prevzela tudi obveznost, da bo svojo zakonodajo prilagodila ureditvi, ki izhaja iz mednarodnopravnih aktov. V pričujočem diplomskem delu sem skušala na kratko prikazati uspešnost ali neuspešnost izpolnjevanja omenjene obveznosti s strani Republike Slovenije in oceniti skladnost slovenskega (kazenskega) prava z izbranimi mednarodnimi inkriminacijami, uzakonjenimi v različnih univerzalnih in regionalnih mednarodnopravnih dokumetih. Uvodoma vzpostavljam povezavo med mednarodnim pravom, mednarodnim varstvom človekovih pravic, kazensko odgovornostjo posameznika in notranjim pravom posameznih držav z namenom bralca seznaniti z nekaterimi pomembnimi dosežki sodobnega mednarodnega (kazenskega) prava. Diplomsko delo je vsebinsko razdeljeno na dva dela. V prvem delu opredeljujem teoretično problematičen pojem mednarodnih hudodelstev in mednarodnih zločinov ter njihovo še vedno nedorečeno delitev. Nadalje zaradi razumevanja implementacije mednarodnopravnih pravil v nacionalne zakonodajne sisteme obravnavam razmerje tako med mednarodnim in nacionalnim pravom kot med nacionalnim in mednarodnim kazenskim pravom, saj je eden izmed temeljnih problemov pri slednjem kot posebni pravni disciplini v nastajanju vprašanje, ali in kako se norme mednarodnega kazenskega prava uveljavljajo v domačem pravu in v pravni praksi držav članic globalne ali regionalnih mednarodnih skupnosti. Mednje sodi tudi Republika Slovenija. V drugem delu obravnavam šest izbranih mednarodnih hudodelstev in mednarodnih zločinov (genocid, mučenje in sorodna ravnanja, nezakonit promet z mamili in psihotropnimi substancami, ogrožanje mednarodne varnosti zračnega prometa, pranje denarja in ogrožanje okolja) z vidika njihove prepovedi v pomembnejših univerzalnih in regionalnih mednarodnopravnih aktih. Ob koncu vsakega podpoglavja pa kot najpomembnejše analiziram in primerjam vsebino inkriminacij v slovenskem pravnem redu (predvsem v novem Kazenskem zakoniku (KZ-1)) in ugotavljam njihovo skladnost s prej omenjenimi mednarodnimi inkriminacijami.
Ključne besede: mednarodna hudodelstva, mednarodnopravni akti, nacionalna implementacija, genocid, mučenje, nezakonita proizvodnja in promet z mamili, ogrožanje mednarodne varnosti zračnega prometa, pranje denarja, ogrožanje okolja, Kazenski zakonik (KZ-1)
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2127; Prenosov: 260
.pdf Polno besedilo (853,92 KB)

3.
4.
Genocid v Bosni in Hercegovini in Ruandi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Mateja Koren, 2012, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, ki ga kljub domala nepregledni množici pravnih dokumentov s področja spoštovanja, zagotavljanja in varovanja človekovih pravic, še vedno zaznamujejo številne vojne, z njimi pa zločini proti človečnosti. Pričujoča diplomska naloga je primerjalna analiza zločina genocida v Bosni in Hercegovini in v afriški državi Ruandi. V primeru genocida v Bosni in Hercegovini, ki se je zgodil med vojno v letih 1992-1995, so bosanski Srbi leta 1995 v Srebrenici izvedli etnično čiščenje, v katerem je bilo pobitih več kot 8.000 muslimanov. V drugem primeru, pa gre za genocid, ki se je zgodil med državljansko vojno od leta 1990-1994 v Republiki Ruandi. V genocidu, ki so ga izvedli Hutuji, je bilo pobitih med 800.000 in 1.000.000 Tutsijev in zmernih Hutujev. V obeh državah je pobijanje potekalo na zelo krute in nehumane načine, žrtve pa so bile izbrane zgolj na osnovi etnične pripadnosti. Oba genocida sta usodno zaznamovala življenja mnogih ljudi. Zaradi obsežnosti mednarodnega humanitarnega prava, so v diplomski nalogi na kratko zajeta le bistva, zaradi lažje razumljivosti. V mednarodnih oboroženih spopadih pa je vedno prihajalo tudi do kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato je nekaj besed namenjeno tudi pomenu človekovih pravic in pravu o le-teh. Genocidna morija se je začela z genocidom Turkov nad Armenci, sledil je Holokavst Nemcev nad Židi, po 2. svetovni vojni pa se je število zločinov proti človečnosti le še stopnjevalo. Eno najodmevnejših je bilo krvavo obdobje Rdečih Kmerov v Kambodži in krizno žarišče v Sudanu (Darfurju), sledili so poboji v Burundiju in Ruandi ter na področju bivše Socialistične federativne republike Jugoslavije. Prav zaradi vseh teh množičnih pobojev in genocidov bi lahko to stoletje poimenovali kar »stoletje genocida«.
Ključne besede: genocid, zločini proti človečnosti, človekove pravice, mednarodno pravo, mednarodno kazensko pravo, diplomske naloge
Objavljeno: 29.05.2012; Ogledov: 2675; Prenosov: 459
.pdf Polno besedilo (1,79 MB)

5.
Pravni predpisi kot odziv na zločine proti človeštvu v zadnjih sto letih
Alenka Kovše, 2012, diplomsko delo

Opis: Pomemben mejnik v mednarodnem pravu predstavljajo konec 19. in v začetku 20. stoletja sprejete Haaške humanitarne konvencije, saj je bila tedaj v obliki obvezujočih mednarodnih konvencij prvič obsojena nečlovečnost vojne. Prav tako so izjemnega pomena štiri Ženevske humanitarne konvencije iz leta 1949 ter dva dopolnilna protokola k Ženevskim konvencijam iz leta 1977. V diplomskem delu sem se osredotočila na pravne predpise v okviru zločinov proti človeštvu; tako sem zasledila, da se je pojem človečnosti prvič pojavil v Martensovi klavzuli. Nato so Francija, Velika Britanija in Rusija v skupni deklaraciji kot kaznivo dejanje proti človečnosti obsodile turške pokole nad Armenci; zdi se, da je to predstavljalo zgolj mrtvo črko na papirju, saj o relevantni izkušnji s prizadevanjem za sojenje hudodelcem lahko govorimo šele v drugi svetovni vojni. Tako je temeljnega pomena Nürnberški statut (iz leta 1945), ki je inkriminiral nečlovečna dejanja nacističnih oboroženih sil. Pravni predpisi so se torej v okviru zločinov proti človeštvu pojavili kot odgovor na pojav fašistoidnosti – glavnega krivca zla, sinonima za odpravo pravne države. Razvoj teh predpisov se je nato nadaljeval v Tokijskem statutu, Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, Konvenciji o nezastaranju vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, statutu MKSJ, statutu MKSR in v Rimskem statutu MKS (1998). Zaradi ogromnega števila etap množičnih pobojev se je po II. svetovni vojni porodila ideja o stalnem mednarodnem kazenskem sodišču. Vidimo lahko, da je realizacija te ideje – sojenja storilcem kaznivih dejanj, ki ogrožajo mednarodno skupnost kot celoto – trajala več kot pol stoletja. Ustanovitev MKS v mednarodnih odnosih predstavlja velik uspeh, saj so države dokazale, da so pripravljene sprejeti vladavino prava, kljub temu, da so se morale odpovedati svoji jurisdikciji in posledično tudi delu svoje suverenosti. Po tem ko sem predstavila specifične zločine, sem nanašajoč se na pravne predpise v okviru mednarodnih sodišč povzela tudi »usode« nekaterih oseb, ki so bile odgovorne za najhujša kazniva dejanja.
Ključne besede: zločini proti človeštvu, hudodelstva zoper človečnost, holokavst, genocid, Martensova klavzula, statut, mednarodno kazensko sodišče
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 1644; Prenosov: 362
.pdf Polno besedilo (1,30 MB)

6.
PRAVNA OPREDELITEV POJMA GENOCID IN USTANOVITEV AD HOC MEDNARODNIH KAZENSKIH SODIŠČ ZA NEKDANJO JUGOSLAVIJO IN RUANDO
Sabina Bratušek, 2013, diplomsko delo

Opis: Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948 je prvi dokument, ki je pomembno vplival na preprečitev in zatiranje dejanj genocida. Po sprejemu konvencije je preteklo vrsto let preden so bili narejeni nadaljnji koraki v smeri preprečevanja tega mednarodnega hudodelstva in sicer šele v letu 1993, z ustanovitvijo Mednarodno kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in leto kasneje še Mednarodnega kazenskega sodišča za Ruando. V diplomskem delu sem se najprej posvetila samemu pojmu genocid in ugotovila, da je ta izraz zasnoval poljski pravnik židovskega rodu Raphael Lemkin, kot odraz na nacistične pokole Judov ob koncu druge svetovne vojne. V zgodovini se je namreč dogajala vrsta pobojev za katere ni bilo pravega imena. Nekateri avtorji priznavajo holokavst kot edini genocid v celotni zgodovini, drugi so mnenja da med genocid nesporno spadata še Armenski in Ruandski genocid, spet drugi pa so mnenja da se je v zgodovini zgodilo že mnogo genocidov, med njimi tudi poboji v Bosni in Hercegovini ob krvavem razpadu SFRJ. Sedanjo pravno definicijo genocida najdemo v Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida kot tudi v statutih MKSJ, MKSR ter MKS. Med genocidom in hudodelstvi zoper človečnost kot sorodnimi kaznivimi dejanji obstaja le tanka meja, zato moramo biti posebej previdni da so izpolnjene vse ključne predpostavke. Dosedanja definicija genocida ostaja podvržena številnim kritikam, še posebej zaradi dejstva, da zajema le stabilne skupine. Kljub prizadevanjem, da bi se v njo vključile še socialne in politične skupine, do realizacije tega nikoli ni prišlo. Mednarodna skupnost je na vojni v Bosni in Hercegovini in Ruandi odgovorila z ustanovitvijo dveh ad hoc mednarodnih kazenskih sodišč – MKSJ in MKSR. Varnostni svet OZN je ustanovil sodišči kot svoja pomožna organa ter hkrati državam zapovedal, da naj z njima v polni meri sodelujejo in odpravijo vse ovire, ki bi tako sodelovanje utegnile otežiti. Sodišči sta bili ustanovljeni kot ukrep za zagotovitev mednarodnega miru in varnosti. Statuta obeh sodišč imata vrsto skupnih določb, v svojih letih delovanja pa imata tudi že bogato sodno prakso. V svojih odločitvah sta dokazali, da posameznika njegov visoki položaj več ne ščiti pred pregonom ter da je mogoče, da se osebe, ki so najbolj odgovorne za grozodejstva, pozove na odgovornost. Z svojim delovanjem MKSJ in MKSR zagotavljata pomembne precedense za prihodnja Mednarodna kazenska sodišča in posamezna nacionalna sodišča ter bistveno prispevata k mednarodnemu miru in pravici v 21. stoletju.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: genocid, Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, ad hoc sodišče, Varnostni svet OZN, MKSJ, MKSR.
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 1383; Prenosov: 318
.pdf Polno besedilo (1,16 MB)

7.
Koncentracijska taborišča v Jasenovcu in vloga obveščevalnih služb : magistrsko delo
Daniela Mitrić, 2014, magistrsko delo

Opis: Na področju Jugoslavije je bilo v času 2. svetovne vojne mnogo koncentracijskih taborišč, v katerih so stradale številne žrtve. Kompleks taborišč v Jasenovcu je bil najbolj zloglasen zaradi svoje velikosti, organiziranosti, metod mučenja in pobijanja, krutosti ustašev, števila dnevnih žrtev in neprekinjenega delovanja. Obveščevalne službe, domače in predvsem tuje, so s pasivnim delovanjem pripomogle h kritičnim razmeram, dokler so imele od tega korist.
Ključne besede: genocid, hudodelstva zoper človečnost, koncentracijska taborišča, obveščevalne službe, naloge, vloga, magistrska dela
Objavljeno: 28.03.2014; Ogledov: 510; Prenosov: 79
.pdf Polno besedilo (579,93 KB)

8.
MEDNARODNO KAZENSKO SODIŠČE
Nace Novak, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bom govoril o Mednarodnem kazenskem sodišču (MKS). Gre za neodvisno stalno sodno instanco, ki je bila ustanovljena z Rimskim statutom leta 1998 in ima sedež v Haagu na Nizozemskem. Pristojno je za najhujša kazniva dejanja mednarodnega značaja kot so genocid, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva in agresija, ki so storjena s strani fizičnih oseb na ozemlju katere od držav, ki so podpisnice Rimskega statuta. Prav tako ima MKS svoje neodvisne organe: sodnike, tožilstvo in tajništvo, ki jih sestavljajo najuglednejši strokovnjaki na področju kazenskega prava in drugih pravnih področjih, kot so mednarodno humanitarno pravo in pravo človekovih pravic. Za nemoteno delovanje sodišča je potrebno tudi sodelovanje držav pogodbenic, katere so dolžne sodelovati s sodiščem pri preiskavi in pregonu kaznivih dejanj, ki spadajo pod njeno pristojnost. Eni izmed glavnih oblik sodelovanja sta predaja oseb sodišču in začasen odvzem prostosti osebam, za katere sodišče zahteva predajo. Države pogodbenice morajo za uspešno sodelovanje s sodiščem prilagoditi tudi svoje notranje pravo. Republika Slovenija je v ta namen sprejela ZSMKS, kateri ureja področja, ki jih opredeljuje Rimski statut in pred tem niso imela pravne podlage v slovenski zakonodaji. Prav tako je bil slovenski zakonodajalec primoran poseči tudi v spremembe Ustave, kot je sprejetje 3.a člena in sprememba 47. člena ustave, ki opredeljuje predajo osebe.
Ključne besede: Mednarodno kazensko sodišče, Rimski statut, genocid, predaja osebe, Ustava
Objavljeno: 20.04.2016; Ogledov: 302; Prenosov: 60
.pdf Polno besedilo (509,24 KB)

9.
Marko Rosner
Vera Klopčič, Roman Mirnik, Marjan Toš, Renato Podbersič, Boris Hajdinjak, Anna-Maria Gruenfelder, 2015, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: holokavst, porajmos, genocid, zborniki
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 173; Prenosov: 9
URL Polno besedilo (0,00 KB)

10.
Romi v gibanju
Vera Klopčič, Marjan Toš, Ursula Glaeser, Astrid Kury, 2013, katalog

Ključne besede: zgodovina, migracije, druga svetovna vojna, genocid
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 222; Prenosov: 10
URL Polno besedilo (0,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici