| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Makroekologija : analiza biodiverzitetnih podatkov
Franc Janžekovič, 2023

Opis: Makroekologija, analiza biodiverzitetnih podatkov je univerzitetni učbenik, namenjen usvajanju znanja s področja ved o biotski pestrosti. Vsebina obsega vsa področja biodiverzitete, s katero se srečuje sodobna biološka, ekološka in naravovarstvena stroka. Predstavljena je metodologija raziskovanja v biodiverziteti, ki sledi konceptu razdelitve biodiverzitete na tri vidike: na vrstno, funkcionalno in filogenetsko diverziteto. Pri vrstni in funkcionalni diverziteti so predstavljene cenilke bogastva in pestrosti ter metode ocenjevanja vrstnega bogastva. Predstavljen je prostorski koncept diverzitete s cenilkami alfa, beta, gama in zeta diverzitete. Filogenetska diverziteta obsega vsebine filogenetskih rekonstrukcij na morfoloških in genetskih znakih. Predstavljene so cenilke filogenetske pestrosti, taksonomske diverzitete in analiza filogenetskega signala. Vsebina analize ekoloških združb obsega Q in R pristop vrednotenja in izračuna cenilk, s katerimi raziskujemo odnose med združbami. Obravnavani so biodiverzitetni vzorci in procesi v prostoru in času: odnos med diverziteto in velikostjo območja, odnos med diverziteto in geografsko širino, odnos med diverziteto in nadmorsko višino in odziv diverzitete vzdolž ekoloških gradientov. Metodologija morfometričnih analiz vsebuje tradicionalni pristop in pristop z geometrijsko morfometrijo za namen taksonomskih analiz in analiziranja fenotipske plastičnosti. Predstavljene so splošne metodološke vsebine, ki segajo na področje vzorčenja in izvajanju monitoringa, ter vsebina o regresijah in statističnem sklepanju, pomembne za proučevanje biodiverzitete.
Ključne besede: makroekologija, biodiverziteta, genetska diverziteta, vrstna diverziteta, funkcionalna diverziteta
Objavljeno v DKUM: 13.04.2023; Ogledov: 621; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (38,83 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Potencial širjenja tigrastega komarja, Aedes albopictus (Diptera: Culicidae), invazivne vrste v Sloveniji
Katja Kalan, 2018, doktorska disertacija

Opis: Tigrasti komar, Aedes albopictus (Skuse, 1895), je invazivna tujerodna vrsta komarjev, ki je v Sloveniji prisotna že 16 let. Zaradi svojega hitrega širjenja, sposobnosti izkoraiščanja umetnih vodnih habitatov za svoj razvoj, nadležnosti za prebivalstvo ter predvsem nevarnosti prenosa različnih zoonoz ima izjemen pomen za javno zdravje. Namen doktorske disertacije je bil določiti razširjenost tigrastega komarja v celotni državi ter preučiti njegovo potencialno razširjenost v bližnji prihodnosti. Popisi komarjev so temeljili na iskanju ličink v različnih vodnih habitatih. Komarje smo do vrste določili na podlagi morfoloških znakov ter s pomočjo DNA (deoksiribonukleinska kislina) črtnih kod. V dveh letih vzorčenja smo ugotovili stabilno populacijo tigrastega komarja na Primorskem, v Ljubljani in širši okolici ter na Dolenjskem. Ob popisu tigrastega komarja smo naleteli še na dve invazivni vrsti, japonskega komarja, Ae. japonicus japonicus, ter korejskega komarja, Ae. koreicus. Zaradi hitro rastoče populacije, pomena za javno zdravje ter nejasnih ekspanzijskih mehanizmov japonskega komarja v Evropi smo dodatno opravili populacijsko študijo te vrste na osnovi genetskih markerjev. Genotipizirali smo sedem mikrosatelitnih lokusov na reprezentativnem številu vzorcev in obenem sekvenirali del njihovega mitohondrijskega gena za nikotin-dehidrogenazo; NAD4. Rezultati so pokazali, da so populacije v Sloveniji najbolj podobne populacijam, ki naseljujo območje Nemčije. S to raziskavo smo dokazali, da sta populaciji tigrastega in japonskega komarja simpatrični na velikem delu Slovenije. Na podlagi zbranih podatkov o njuni razširjenosti, različnih kombinacij bioklimatskih spremenljivk iz dveh baz, WorldClim in CHELSA, in nadmorske višine smo v računalniškem programu MaxEnt izdelali različne modele potencialne razširjenosti za obe vrsti. Najboljši modeli so bili izbrani na podlagi AIC in AUC vrednosti. Kot primernejši za napovedi razširjenost obeh vrst se izkazali modeli s spremenljivkami iz baze CHELSA, kar smo potrdili tudi s terenskimi podatki. Tigrati komar lahko po napovedih modelov potencialno naseli še območje v severovzhodni Sloveniji, zato bi morali v prihodnosti temu nameniti pozornost, da bi preprečili naselitev in ustalitev vrste. Populacija japonskega komarja se je v primerjavi s tigrastim komarjem v času vzorčenja razširila na večino države, kar so predvedili tudi izdelani modeli. S študijo smo potrdili, da so modeli uporabno orodje za predvidevanje razširjenosti invazivnih vrst komarjev in bi jih lahko uporabili za preprečevanje širjenja invazivnih komarjev v prihodnosti v drugih državah s podobnimi bioklimatskimi pogoji.
Ključne besede: tigrasti komar, japonski komar, korejski komar, Slovenija, modeliranje razširjenosti, MaxEnt, CHELSA, WorldClim, sistem črtnih kod DNA, genetska diverziteta
Objavljeno v DKUM: 13.07.2018; Ogledov: 2097; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (11,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici