| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv vodenja na motivacijo novih generacij
Melanie Somer, 2020, diplomsko delo

Opis: V teoriji je mogoče najti veliko različnih stilov vodenja, kdaj je izbira katerega izmed njih primerna, ter kako in na kakšen način uspešno motivirati svoje zaposlene. Poznamo veliko različnih stilov vodenja kot tudi motivacijskih teorij, ki pa jih je veliko težje prenesti v prakso. Kadar vodimo veliko podjetje in/ali veliko skupino ljudi, je težko najti en, univerzalen način, ki bo uspešen pri vseh. Ker pa je za uspešnost in konkurečnost na trgu, ki je vedno bolj nasičen s konkurenco, potrebno imeti zadovoljne in visoko motivirane zaposlene, se vedno več vodij in managerjev sooča s problemom, kako naj jim to uspe. Med seboj smo si vsi različni, ženejo nas drugačni cilji in motivi. Na trgu delovne sile se prepletajo različne generacije zaposlenih oseb oziroma oseb, ki zaposlitev iščejo. Ne glede na to, da smo si med seboj vsi različni, pa je pripadnikom določenih generacij mogoče pripisati določene značilnosti, prioritete, želje in dejavnike, ki jih motivirajo. Cilj diplomskega projekta je ugotoviti, kateri so glavni dejavniki za uspešno vodenje in motiviranje nove generacije na trgu delovne sile in kako naj se vodje in managerji s tem uspešno spopadejo. Diplomski projekt je razdeljen na dva dela, teortičen in emipiričen del. V teoretičnem delu diplomskega projekta smo najprej predstavili stile vodenja in v teoriji povedali, kdaj je katerega izmed njih smiselno izbrati, kateri so dejavniki, ki na izbor vplivajo in pa teoretično predstavili, kako uspešno voditi in pa kakšen pomen ima avtoriteta in moč vodje za uspešno vodenje. Predstavili smo tudi motivacijske teorije, teoretično opisali, kako uspešno motivirati zaposlene in pa zakaj je motivacija zaposlenih tako pomembna. Predstavili smo tudi razne vplive na motivavijo in pa kako sta stil vodenja in motivacija zaposlenih med seboj neposredno povezana. Pobližje smo si ogledali novo generacijo delovne sile, generacijo Y in generacijo Z, kaj pričakujejo, želijo od delovnega mesta in kakšne so njihove prioritete na delovnem mestu. V empiričnem delu pa smo izvedli terensko raziskavo in nato pridobljene rezultate tudi analizirali in jih primerjali z že obstoječo študijo, ki je bila opravljena v Kanadi. Na podlagi pridobljenih podatkov smo tudi podali predloge za prakso.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, motivacija, motivacijske teorije, nove generacije na trgu delovne sile, generacija Y, generacija Z
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 79; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

2.
Generacije in družbena odgovornost
Ana Vilar, 2021, diplomsko delo

Opis: Družbena odgovornost v sodobnem času pridobiva vse večji pomen. Ljudje se moremo zavedati, da življenje na Zemlji ni prostor vsakega posameznika, temveč vseh ljudi, ki si ta prostor delimo. Za skupno življenje je pomembno, da se zavedamo negativnih posledic vpliva na okolje, ki ga lahko z neodgovornim ravnanjem ustvarijo tako velika podjetja kot sleherni posameznik. Do današnjega časa poznamo 5 različnih generacij, ki jih ločujemo glede na obdobje, v katerem smo rojeni. Te generacije so veterani, baby boom, X, Y in Z. Med naštetimi smo raziskali lastnosti oz. splošne osebnostne značilnosti, po katerih jih ločujemo. Pomen družbene odgovornosti smo v diplomskem delu raziskovali gledano skozi oči generacije X in Y, saj se je pojavilo vprašanje o poznavanju družbene odgovornosti med generacijami ter njihovem mnenju o tej. S pomočjo raziskave smo oblikovali smernice za podjetja, ki delodajalcem pripomorejo k boljšem razumevanju oz. sodelovanju z zaposlenimi. Pri raziskavi statističnih razlik kljub različnemu časovnemu obdobju rojstva med generacijama nismo opazili. Ugotovili smo, da sta generacijama X in Y najbolj pomembni dobri odnosi s poslovnimi partnerji, nakazilo plač zaposlenim ob predpisanem datumu, varovanje okolja in izobraževanje kadra. Največje razlike, čeprav statistično neznačilne med generacijama, se pojavijo pri naslednjih trditvah: podjetje skrbi le za doseganje dobička, ohranjanje pozitivnega ekonomskega stanja oz. seznaniti podrejene z uspešnostjo podjetja ter se izogibati kršenju zakonov zaradi doseganja poslovnih ciljev. Pri navedenih statistično neznačilnih razlikah so bolj pozitivno naravnani pripadniki generacije Y, v primerjavi z generacijo X, kar pomeni, da so bolj dovzetni k ravnanju v smeri družbene odgovornosti.
Ključne besede: Družbena odgovornost, generacije, podjetja.
Objavljeno: 15.10.2021; Ogledov: 131; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

3.
Stili vodenja mlajših generacij
Eva Tihole, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema tako teoretični kakor tudi praktični del. Teoretičen del diplomskega dela obsega teorijo na temo vodenja in generacij. Vodenje je sposobnost spodbujanja, vplivanja in usmerjanja ljudi k doseganju želenih ciljev. Uspešnost vodenja je odvisna od osebnostnih značilnosti vodij, zato smo le-te opisali in s tem opredelili značilnosti, ki bi jih moral imeti dober vodja za uspešno vodenje organizacije. K večji uspešnosti in razumevanju zaposlenih pripomore tudi izbrani stil vodenja. Stile vodenja smo opredelili skozi prizmo vedenjskih in situacijskih teorij vodenja ter spoznali temeljne vodstvene sposobnosti. Vodenje ima v današnjem času velik pomen, saj je zaščita in ustrezno vodenje zaposlenih pomemben dejavnik k uspešnosti podjetja. Kako bo vodja ravnal s svojimi zaposlenimi, veliko pove o njegovi osebnosti in ugledu podjetja. Raziskovalci so preučevali veliko stilov vodenja, ki so lahko specifični tudi za vsakega posameznika. S pomočjo teorij vodenja smo poudarili tiste, kjer so vodje usmerjene k nalogam/delu ali k zaposlenim. Vse skupaj smo povezali z opredelitvijo generacij, ki nam veliko povedo o načinu življenjskega sloga in pogledu na življenjske in sprejete odločitve. Vsaka generacija ima svoje pozitivne in negativne vrline in tako bomo spoznali, kako bodo mogoče oni nekoč vodili zaposlene. Od vseh generacij, ki so se razvile do danes in smo jih v nadaljevanju tudi spoznali – veterani, »baby boom«, generacija X, Y in Z , smo se v nalogi osredotočili na generaciji Y/milenijci in Z. V praktičnem delu smo s pomočjo izvedenega anketnega vprašalnika, raziskali kakšen stil vodenja bo značilen za mlajše generacije oz. ali bo njihov stil vodenja usmerjen na zaposlene ali naloge. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da se v določenih trditvah pojavljajo generacijske razlike, največja se je pojavila pri trditvi ali bi pokvaril/a prijetno in udobno razpoloženje skupine, na drugem mestu največjih razlik je trditev, kjer bi sodelavcem podelil/a nagrado za uspešnost in na tretjem mestu trditev, kjer bi bile moje ideje vedno v korist sodelavcem. Trditve, ki so si bile med seboj najbolj podobne so, da se o spremembah v podjetju obvešča vnaprej, da bi naredil/a urnik dela, da bi bilo sodelavcem lažje in tako delo pravočasno opravljeno ter da bi sodelavcem obrazložil/a, kakšen položaj in vlogo imajo v podjetju. Na koncu se je izkazalo, da bodo bodoče generacije v večji meri usmerjene na zaposlene.
Ključne besede: vodenje, vodja, organizacija, stili vodenja, generacije, podjetje, vedenjske teorije vodenja
Objavljeno: 15.10.2021; Ogledov: 151; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

4.
Povezava med vrednotami generacij in izborom produktov v TA X
Janko Virant, 2020, magistrsko delo

Opis: Generacije nam lahko pri kvantitativni analizi vzorca populacije pomagajo zaradi skupnih lastnosti in vrednot, ki si jih delijo pripadniki posameznih generacijskih kohort. Kako lahko vrednote generacijskih kohort povežemo s prakso, pojasnimo s pomočjo kvantitativne analize podatkov. Poudarek v teoretičnem delu je na podrobnejši opredelitvi generacijskih vrednot, njihovega nastanka ter njihovih lastnosti. Podrobneje je že v tem delu opredeljena povezava med generacijami in uporabo njihovih lastnosti v praksi. V empiričnem delu je predstavljen šifrant, ki smo ga uporabljali za analizo. Pri analizi podatkov in diskusiji je poudarek na morebiti povezavi med vrednotami generacijskih kohort in lastnostmi izbora potovanj pri Turistični agenciji X. Izpostavljamo tudi uporabnost raziskave v praksi. Ugotovili smo, da obstajajo povezave med vrednotami in lastnostmi izbora potovanj. Ugotavljamo, da si pripadniki baby boomerjev in generacije X pogosteje privoščijo cenovno dražja potovanja, da obstaja bistvena generacijska razlika pri avtobusnih in letalskih potovanjih ter da se mlajše generacije (generacija Y) odločajo pretežno za potovanja z več prostega časa. Odprte so možnosti za nadaljnje raziskave, tudi v smeri praktične uporabe pridobljenega znanja.
Ključne besede: generacije, vrednote in lastnosti generacij, lastnosti izbora potovanj, uporabnost v praksi
Objavljeno: 16.11.2020; Ogledov: 368; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

5.
Medgeneracijske razlike zaposlenih in management generacijsko raznolike delovne sile
Janja Živko, 2020, magistrsko delo

Opis: Generacije in razlike med njimi postajajo osrednja tema pogovorov na področju managementa človeških virov. Trg dela trenutno združuje posameznike iz različnih generacij, ki se med seboj v veliki meri razlikujejo po pričakovanjih in potrebah. Avtorji (Kapoor in Solomon, 2011) poudarjajo, da je poznavanje značilnosti vseh generacij ter kako se med seboj razlikujejo izjemno pomembno za upravljanje z njimi. Bolj kot managerji poznajo svoje zaposlene, bolj bodo uspešni pri motiviranju in izboljšanju njihove produktivnosti (Wagman in VanZante, 2011). Namen tega magistrskega dela je predstaviti celovit pogled na področje medgeneracijskih razlik in raziskati značilnosti upravljanja z njimi v podjetjih. V raziskavi so sodelovala tri podjetja. Na vzorcu zaposlenih smo ugotavljali razlike v delovnih vrednotah, značilnostih na delovnem mestu in stopnjo zadovoljstva na delovnem mestu. Pri vodjah kadrovskih oddelkov pa smo preverjali njihov pogled na temo medgeneracijskih razlik in upravljanje z njimi. Prišli smo do zaključka, da razlike v delovnih vrednotah in značilnostih med generacijami na delovnem mestu obstajajo. Ugotovili smo tudi, da se managerji zavedajo medgeneracijskih razlik in da se na njih pri svojem delu tudi skušajo prilagajati. Stopnja zadovoljstva zaposlenih je bila višja v podjetjih, ki se prilagajajo medgeneracijskim razlikam.
Ključne besede: generacije, delovne vrednote, značilnosti na delovnem mestu, upravljanje generacijsko raznolike delovne sile
Objavljeno: 19.08.2020; Ogledov: 284; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (926,94 KB)

6.
Razumevanje vedenja generacije Z za potrebe marketinga
Tjaša Trol, 2020, magistrsko delo

Opis: Vsako generacijo povezujejo pomembni skupni zgodovinski in družbeni dogodki ter skupna izkustva teh dogodkov, ki vplivajo na oblikovanje miselnosti, vrednot, pričakovanj in načina življenja posamezne generacije. Generacija v družbenem kontekstu zato predstavlja homogeno skupino, ki jo lahko uporabimo kot učinkovito orodje za segmentiranje trga. V literaturi se omenja šest različnih generacij, od najstarejše generacije pred gospodarsko krizo, do današnje generacije Z, ki je še v procesu oblikovanja. V nalogi smo preučili edinstvene potrebe in vedenja posameznikov znotraj najmlajše generacije Z ter na podlagi ugotovljenih značilnosti predlagali smernice za ustrezno oblikovanje aktivnosti marketinškega spleta. Ugotovitve smo pridobili na podlagi tujih raziskav, v večji meri izvedenih v ZDA. Ker slednje postavljajo trende, katerim sledijo zahodne države, menimo, da je ugotovitve naloge mogoče aplicirati na Evropske družbe. Ugotovili smo, da je generacija Z izobražena, inteligentna, visoko tehnološka osveščena, cenovno zavedna in ceni pristnost. Vse njene značilnosti, postavljene v trenutno globalno in informacijsko okolje, so oblikovale zahtevne potrošnike s preudarno presojo, s svetovnim spletom kot primarnim okoljem za komuniciranje ter prodajo. Nadalje je generacija razvila svojstven sistem pravil uporabe družbenih medijev, katerega upoštevanje je ključno za uspešnost podjetja ali blagovne znamke. Opredeljena vedenja in značilnosti generacije Z, skupaj s smernicami za izdelek, ceno, prostor in distribucijo, bo marketinškim strokovnjakom omogočilo lažjo izgradnjo odnosa z močno bazo odjemalcev.
Ključne besede: Generacije, generacija Z, generacijska segmentacija, generacijska teorija, marketing, marketinške aktivnosti.
Objavljeno: 19.08.2020; Ogledov: 336; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

7.
Interakcije različnih sevov bakterije Clostridium difficile s črevesno mikrobioto
Sabina Horvat, 2019, doktorska disertacija

Opis: Bakterija Clostridium difficile (Clostridioides difficile) povzroča črevesne okužbe, ki se najpogosteje kažejo kot lažja driska ali kolitis, redkeje pa kot pseudomembranozni kolitis. Okužba s C. difficile se najpogosteje razvije pri starejših hospitaliziranih bolnikih zaradi zdravljenja z antibiotiki širokega spektra, saj je predpogoj za uspešno kolonizacijo s C. difficile porušena črevesna mikrobiota. V zadnjem času je opazen porast okužb tudi pri mlajših generacijah, ki niso bile v stiku z bolnišničnim okoljem in niso prejemale antibiotične terapije. Mehanizmi kolonizacijske rezistence (tj. odpornosti), s katerimi funkcionalna črevesna mikrobiota preprečuje kolonizacijo in posledično okužbo s C. difficile, so relativno dobro raziskani. Ni pa znano, ali in kako C. difficile vpliva na črevesno mikrobioto med okužbo. V okviru doktorske naloge smo želeli ugotoviti, ali obstaja vpliv bakterije C. difficile na fekalno mikrobioto, ki je dober približek črevesni mikrobioti. Različne tipe fekalne mikrobiote (nezrelo, zdravo in porušeno) smo gojili in vitro ob prisotnosti vegetativnih celic C. difficile in/ali izrabljenega gojišča C. difficile. Testirali smo različne netoksigene in toksigene seve C. difficile različnih PCR-ribotipov, in sicer 010, 014/020, 027, 078 in 176, ki so v Evropi najbolj razširjeni. Za primerjavo smo fekalno mikrobioto gojili v izrabljenih gojiščih drugih bakterijskih vrst (Escherichia coli, Salmonella enterica serovar Enteritidis in Staphylococcus epidermidis). Spremembam v sestavi in pestrosti fekalne mikrobiote v različnih razmerah smo sledili s sekvenciranjem 16S-metagenoma na platformi MiSeq Illumina. V kokulturah fekalne mikrobiote s C. difficile smo spremljali rast in frekvenco sporulacije (tj. tvorbo spor) C. difficile. V določenem številu vzorcev smo z NMR-spektroskopijo pregledali tudi profile zunajceličnih metabolitov. Z raziskavo smo dokazali neposredni in specifični učinek bakterije C. difficile na pestrost in sestavo fekalne mikrobiote, ki je najverjetneje posledica spremenjene dostopnosti hranil. Fekalna mikrobiota, gojena v izrabljenih gojiščih E. coli, S. enterica serovar Enteritidis in S. epidermidis, je bila statistično značilno drugačna od fekalne mikrobiote, gojene v izrabljenem gojišču C. difficile. Naše ugotovitve so pokazale, da je učinek odvisen od tipa fekalne mikrobiote in ribotipa C. difficile. Nezrela in porušena mikrobiota sta bili in vitro bolj dovzetni za spremembe v pestrosti in sestavi zaradi C. difficile in sta omogočili boljše pogoje za sporulacijo C. difficile. Različni ribotipi C. difficile so podobno učinkovali na mikrobno pestrost, deloma pa se je razlikoval njihov vpliv na mikrobno sestavo, in sicer na nižjih taksonomskih nivojih. Spremembe, ki smo jih opazili, so podobne, kot so bile opisane pri pacientih, okuženih s C. difficile, in vključujejo manjšo mikrobno pestrost, povečan delež oportunističnih patogenov (enterokokov in enterobakterij) in zmanjšan delež bakterijskih skupin, povezanih s kolonizacijsko rezistenco (Lachnospiraceae in Ruminococcaceae). Z analizo metaboloma smo identificirali metabolite, ki bi lahko bili pomembni dejavnik pri okužbi s C. difficile. Predvsem povišane koncentracije tiramina, etanola in fenolnih kislin bi lahko pomembno doprinesle k disbiozi, ki je značilna za okužbo s C. difficile. Naši rezultati so pokazali, da lahko C. difficile aktivno vzdržuje črevesno mikrobioto v stanju neravnovesja. Spremembe v črevesni mikrobioti torej lahko razumemo ne le kot vzrok za okužbo s C. difficile, ampak tudi kot posledico prisotnosti C. difficile v črevesnem okolju.
Ključne besede: črevesna mikrobiota, Clostridium difficile, 16S-metagenom, sekvenciranje naslednje generacije, in vitro modeli
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 624; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (3,96 MB)

8.
Medgeneracijske razlike na delovnem mestu
Mojca Gril, 2019, diplomsko delo

Opis: V delovnih organizacijah se pogosto srečujemo s sodelavci, ki sodijo v različne starostne skupine. Trenutno na trgu dela prevladujeta generaciji X in Y, počasi odhaja generacija baby boom in prihaja generacija Z. Generacije se razlikujejo med sabo v vrednotah in stališčih, v odnosu do dela in denarja, materialnih dobrinah in načinu komuniciranja. Dobro sodelovanje različnih generacij na delovnem mestu prispeva k boljši delovni klimi in boljšim delovnim rezultatom. V teoretičnem delu smo opredelili generacije in predstavili značilnosti generacij veteranov, baby boom, X, Y in Z. Predstavili smo medgeneracijske razlike med generacijo X in generacijo Y. Opredelili smo pojme, kot so delovno mesto, delovno aktivno prebivalstvo, motivacija na delovnem mestu, pa tudi medosebne odnose in delovne vrednote. S pomočjo anketnega vprašalnika smo izvedli raziskavo, s katero smo ugotovili razlike med generacijami na delovnem mestu: kako poteka komunikacija med njimi, kaj jih motivira, katere delovne vrednote so pomembne za posamezne generacije, kako poteka deljenje znanja med sodelavci različnih generacij in kakšni so medosebni odnosi. Rezultati raziskave so pokazali, da se generaciji X in Y najbolj razlikujeta v druženju zunaj delovnega časa; generacija Y se več druži s svojimi sodelavci tudi po službi. Manjše razlike so se pokazale tudi v medosebnih odnosih, komunikaciji, načinu komuniciranja, posredovanju znanja med sodelavci, v motivih za delo in prav tako v delovnih vrednotah. Razlike med njima niso velike, vendar jih delodajalci morajo upoštevati, če želijo uspešno voditi svoja podjetja.
Ključne besede: generacije, medgeneracijske razlike, delovno mesto
Objavljeno: 14.11.2019; Ogledov: 821; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

9.
Analiza sestave bakterijske združbe iz zbirnega jezera industrijske odpadne vode
Lučka Simon, 2019, doktorska disertacija

Opis: Objekt raziskovanja te naloge je bila odpadna industrijska voda iz umetnega zbirnega jezera, ki se nahaja v urbanem okolju. Prebivalstvo v tem okolju zlasti v poletnih mesecih moti pogosto penjenje in motnost vode v jezeru. Z namenom preiskave mikrobnih združb tega jezera smo poleti 2013 odvzeli vzorce vod in sedimentov iz petih, geografsko različnih vzorčnih mest jezera. Vzorcem smo ob odvzemu preiskali tudi izbrane fizikalno-kemijske lastnosti. Na hranilnem agarju smo iz vzorcev osamili 71 morfološko različnih izolatov. Vse izolate smo opisali s fenotipskimi in molekularno-biološkimi pristopi. S preiskavo nukleotidnih zaporedij genov za 16S rRNA smo identificirali 20 različnih bakterijskih rodov iz 16 družin. Sekvenca gena za 16S rRNA enega izmed izolatov se je z najbolj podobno sekvenco referenčnih sevov ujemala v le 96,2 %, zato smo ta izolat v nadaljevanju natančno preiskali s fenotipskimi pristopi in analizo njegovega genomskega zaporedja. Na osnovi teh rezultatov smo izolat opisali in objavili kot novo bakterijsko vrsto Paenibacillus aquistagni 11T. Preiskovanje odpornosti proti klinično pomembnim antibiotikom pri izolatih iz družine Enterobacteriaceae in iz rodov Acinetobacter ter Pseudomonas je odkrilo odpornost proti ampicilinu, pri 14,3 % sevov iz družine Enterobacteriaceae pa tudi proti kloramfenikolu. Izolati, identificirani kot Acinetobacter sp., Pseudomonas otitidis in Bacillus sp., ki smo jih izolirali iz vzorčnega mesta kjer je bilo penjenje najbolj obilno, so tudi v pogojih laboratorijskega namnoževanja tvorili stabilno peno na površini kompleksnega gojišča. Po analizi fizikalno-kemijskih lastnosti vode smo ugotovili najvišjo koncentracijo kovin v vzorčnem mestu 5, zato smo izolatom tega vzorčnega mesta preiskali odpornost proti železu in manganu. Za vse izolate smo ugotovili rast ob prisotnosti 300 mg/L Fe v kompleksnem gojišču, za 73 % ob prisotnosti 900 mg/L Fe, en izolat pa je toleriral 1500 mg/L Fe. Odpornost proti 1500 mg/L Mn smo potrdili pri 37 % preiskanih sevih, pri koncentraciji 300 mg/L Mn pa je rastlo kar 91 % izolatov. S tehnologijo Ion Torrent smo na osnovi preiskovanja sekvenc sedmih variabilnih regij genov za 16S rRNA tudi brez predhodne osamitve izolatov preiskali sestavo mikrobne združbe iz istih petih vzorčnih mest jezera odpadne vode kot smo pridobili izolate. V vzorcih Voda 1, Voda 3 in Voda 4 so prevladovale operacijske taksonomske enote iz družine Prochlorococcacea, v vzorcu Voda 2 iz družine Sphingomonadaceae, v vzorcu voda 5 pa iz družine Gallionellacea. V vzorcu Sediment 1 so prevladovale enote OTE iz družine Rhodobacteraceae, v vzorcu Sediment 2 iz Sphingomonadaceae, v vzorcu Sediment 3 iz Desulfobacteraceae, v vzorcu Sediment 4 iz Pseudomonadaceae in v vzorcu Sediment 5 iz družine Nostocaceae. Primerjava med bakterijskimi družinami, identificiranimi po osamitvi izolatov, ter bakterijskimi družinami identificiranimi neposredno, je odkrila najboljše ujemanje med rezultati za vzorec Voda 2 (57,2 %), nekoliko slabše za vzorec Voda 1 (21,8 %), Voda 3 (20,0 %) in Voda 4 (14,5 %), najslabše pa za vzorec Voda 5 (1,2 %). Pri sedimentih je bilo najboljše ujemanje med bakterijskimi družinami, identificiranimi z obema metodološkima pristopoma, v vzorcu Sediment 4 (74,0 %) in Sediment 2 (57,4 %), slabše pri Sediment 3 (10,2 %) in Sediment 1 (14,0 %), najslabše ujemanje pa je bilo ponovno v sedimentu iz vzorčnega mesta 5 (2,4 %). Z analizo glavnih komponent PCA smo ugotavljali vpliv fizikalno-kemijskih lastnosti na prisotnost posameznih bakterijskih družin. V vzorcih vod smo ugotovili povezavo med pH-vrednostjo, vsebnostjo Mg, Na, Cu, Fe, Mn, Zn in skupino bakterijskih družin Gallionellaceae, Burkholderiaceae, Eubacteriaceae, Methylophilaceae in Ferrovaceae. V vzorcih sedimentov pa je bila prevladujoča povezava med vsebnostjo As, Cd, Co, Cu, Fe, Mn, Ni, Zn in skupino bakterijskih družin Nostocaceae, Ferrovaceae, Gallionellaceae, Acetobacteraceae in Acidobacteriaceae.
Ključne besede: odpadne vode, mikrobna združba jezera, sekvenciranje naslednje generacije Ion Torrent, 16S rRNA, Paenibacillus aquistagni, antibiotiki, kovine, penjenje vode
Objavljeno: 19.04.2019; Ogledov: 1034; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

10.
Pomen vrednot pri generacijah v organizaciji
Anja Odeb, 2018, magistrsko delo

Opis: Osrednja tema magistrskega dela so vrednote med generacijami, saj so ravno vrednote vodila življenja, ki prispevajo k bogastvu medčloveških razlik in človekovim podobnostim ter se povezujejo z vsemi področji človekovega življenja (Musek 2015). Skozi magistrsko delo smo potrdili prvotno zastavljene hipoteze ter nanizali naslednja spoznanja. V današnji družbi smo priča generacijsko zelo raznoliki delovni sili, saj zaradi staranja prebivalstva prihajajo na trg delovne sile vedno nove, mlajše generacije, medtem ko starejše ostajajo na delovnem mestu vedno dlje. Trenutno so na trgu delovne sile prisotne štiri generacije, to so: generacija veteranov – katera je sicer že večinoma v pokoju – »baby boom« generacija, generacija X ter generacija Y. Na trg delovne sile pa bo začela prihajati tudi generacija Z. Ta bo managerjem predstavljala nov izziv. Tega dejstva se je potrebno zavedati, saj s prihodom novih generacij prihajajo tudi nove vrednote, drugačna stališča in posledično različno vedenje, ki se odraža na delovnem mestu. Za uspešno upravljanje večgeneracijske delovne sile moramo v prvi fazi poznati svoje zaposlene oz. vrednote posamezne generacije. Navsezadnje je poznavanje vrednot zaposlenih pomembno pri oblikovanju skupnih organizacijskih vrednot. Pri generacijsko tako raznoliki delovni sili morajo organizacije pri upravljanju z njo najti ustrezne načine in rešitve. Eden od načinov je gotovo uvedba medgeneracijskega sodelovanja v organizaciji. Za managerje pomeni to kompleksen koncept izvajanja medgeneracijskih aktivnosti na vseh managerskih področjih dela. V magistrskemu delu smo v ta namen oblikovali managerski model za integriranost generacij z organizacijo. Za celoten kompleks izvajanja tega modela je ključnega pomena podpora managementa, ki zagotavlja vključevanje medgeneracijskega sodelovanja v politiko, strategijo ter kulturo organizacije. Management človeških virov mora prilagoditi svoje dejavnosti na generacijsko raznoliko delovno silo. Kar pomeni večji poudarek na medgeneracijskem managementu človeških virov, katere dejavnosti se morajo osredotočati na vse starostne skupine in izkoriščati prednosti vseh generacij. Tudi na področju razvoja človeških virov je potrebno vključiti razvojne metode in aktivnosti prilagojene generacijsko raznoliki delovni sili. V model pa je pomembna vpeljava vrednot generacij. Cilj managementa človeških virov je ugotavljanje vrednot zaposlenih oz. vrednot generacij, management pa je dolžan upoštevati te vrednote pri oblikovanju skupnih organizacijskih vrednot. Vrednote generacij bi morale biti raziskane in upoštevane za vsako generacijo, saj le tako vemo, kako pravilno motivirati zaposlene. Upoštevanje pravilnih motivacijskih dejavnikov generacij pa vodi do zmanjšanja medgeneracijskih konfliktov, večjega zadovoljstva zaposlenega, večje lojalnosti in pripadnosti organizaciji.
Ključne besede: vrednote, generacije, vrednote generacij, medgeneracijsko sodelovanje, večgeneracijska delovna sila.
Objavljeno: 10.05.2018; Ogledov: 891; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici