Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Študentje Fakultete za turizem Univerze v Mariboru, predstavniki generacije Z, demografske kohorte, rojene med letoma 1995 in 2015, vstopajo med delovno silo z edinstvenimi pričakovanji in prednostmi. Ti kot najmlajša generacija zaposlenih prinašajo svež pogled in željo po delovnem okolju, ki je v skladu z njihovimi vrednotami in zahtevami. Delovna okolja, ki jih podjetja ustvarjajo za nas in vse prihodnje generacije, so dandanes vse manj prijazna do ljudi. Na delovnem mestu preživimo dosti časa, kar tretjino tega, zato je pomembno, da je naše delovno okolje nadvse prijetno in v skladu z našimi potrebami. Neustrezno načrtovano in neorganizirano delovno okolje lahko negativno vpliva na delovno storilnost in motivacijo zaposlenih, pripomore k utrujenosti, slabemu razpoloženju ter celo depresiji. V empiričnem delu s pomočjo kvantitativne raziskave s tehniko anketiranja zato ugotavljamo, kakšno delovno okolje ustvariti, da bo to zadostilo pričakovanjem generacije Z, izhajajoč iz izsledkov študije primera na vzorcu študentov Fakultete za turizem Univerze v Mariboru. Na podlagi izsledkov študije primera smo naposled ugotovili, da je študentom Fakultete za turizem Univerze v Mariboru daleč najpomembnejše graditi kariero v stabilnem, varnem in prilagodljivem delovnem okolju, ki jih ne bo oviralo pri uživanju življenja. Pošteno plačilo za opravljeno delo, več dopusta in preživljanje kvalitetnega prostega časa z družino, več fleksibilnosti in prostora za izražanje lastne kreativnosti ter večja družbena in okoljska odgovornost delodajalca so namreč eni pomembnejših vidikov, ki jih študentje Fakultete za turizem Univerze v Mariboru pričakujejo od bodočega delodajalca.
Ključne besede: Delovno okolje, generacija, generacija Z, Fakulteta za turizem, študija primera
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 89; Prenosov: 25
Celotno besedilo (2,15 MB)

Opis: Znotraj delovnega okolja se konstantno srečuje več različnih generacij, najnovejša generacija, ki trenutno vstopa na trg dela pa je generacija Z. Vsaka generacija ima lastne značilnosti in vrednote, ki oblikujejo njihovo vedenje, zato je zelo pomembno, da organizacija pozna njihove vrednote in oblikuje takšno delovno okolje, v katerem se bodo vsi posamezniki počutili dobro. Le-to se lahko doseže s konceptom ujemanje posameznik-organizacija, ki opisuje, da kongruenca vrednot posameznika in organizacije vodi v pozitivne izide na obeh straneh – zaposleni so na delu zadovoljni in doživljajo pozitivne občutke, organizaciji pa njihova uspešnost pripelje dobre poslovne rezultate. V magistrski nalogi smo raziskovali, kako se vrednote generacije Z v Sloveniji ujemajo z vrednotami podjetij domačega in tujega kapitala v Sloveniji. V raziskavo je bilo zajetih skupno 111 podjetij, na vprašalnik pa je v celoti odgovorilo 116 posameznikov rojenih med letoma 1996 in 2004, povprečne starosti 25 let. Ugotovljeno je bilo, da slovenska generacija Z daje večjo pomembnost vrednotam, ki jim sledijo podjetja domačega kapitala, da tako domača, kot tuja podjetja v Sloveniji v večini sledijo enakim vrednotam, ter da se generaciji Z zdi ujemanje posameznika z organizacijo pomembno in zato tudi pri izbiri organizacije upoštevajo njene vrednote. Prav tako si želijo delovnega okolja z dobrimi medosebnimi odnosi in kjer je poskrbljeno za njihovo zdravje, od vodje pa si najbolj želijo, da je na svojem področju kompetenten, da zna dobro komunicirati in upoštevati želje svojega tima. Raziskava, kot ena izmed prvih na tem področju, ponuja prvi vpogled v delovne in osebne vrednote slovenske generacije Z, preučuje kakšen pogled ima generacija Z na delovno okolje ter daje izhodišča za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Ključne besede: ujemanje posameznik-organizacija, generacija Z, delovne vrednote, organizacijske vrednote, delovno okolje
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 185; Prenosov: 26
Celotno besedilo (3,30 MB)

Opis: V zaključnem delu raziskujemo uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) pri članih generacije alfa. IKT se hitro razvija, zato jo otroci začnejo uporabljati vedno hitreje. Pojavi se vprašanje glede najprimernejšega posredovanja starša pri otrokovi uporabi IKT, saj so oni tisti, ki v največji meri odločajo o načinu in ravni otrokove interakcije s tehnologijo. Namen zaključnega dela je ugotoviti, katere oblike IKT člani generacije alfa najpogosteje uporabljajo, na kakšen način in s katerim namenom ter kako starši posredujejo pri otrokovi uporabi IKT in kako vplivajo nanjo. To smo preverili z vprašalnikom, na katerega je svoje odgovore podalo 274 respondentov. Vzorec vprašalnika je zajemal starše otrok, rojenih od leta 2010 do danes. Skozi tri raziskovalna vprašanja smo ugotovili določene trende uporabe IKT pri otrocih, in sicer da je pametni telefon najbolj priljubljena oblika IKT pri otrocih, medtem ko sta računalnik in tablica najmanj priljubljeni obliki. Ugotovili smo tudi, da obstajajo nekateri dejavniki, ki vplivajo na otrokovo uporabo IKT. Starost je pomemben dejavnik, ki določa pogostost otrokove uporabe IKT. Pri dejavnikih, kot so spol otroka, število otrok v družini in izobrazba starša, smo ugotovili, da vplivajo na otrokovo uporabo IKT le v nekaterih primerih, medtem ko starost starša nima značilnega vpliva na otrokovo uporabo IKT. Prav tako smo ugotovili, da se s pogostostjo uporabe IKT pri starših poveča tudi uporaba IKT pri otrocih. Glede na rezultate raziskave lahko zaključimo, da na področju Medžimurskega okrožja Republike Hrvaške obstaja generacija alfa.
Ključne besede: generacija alfa, IKT, perspektiva staršev, vpliv staršev
Objavljeno v DKUM: 22.12.2022; Ogledov: 360; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: V diplomskem delu smo pojasnili podobo blagovne znamke kot večplasten dimenzionalni konstrukt, ki ga sprožijo spoznanja, čustva, simboli, vrednote in stališča potrošnikov. S pomočjo spletne ankete raziskali odnos generacije Z do slovenske blagovne znamke Afrodita in globalno znane blagovne znamke Nivea. Poglavit razlog za analizo, ki je dodan v nadaljevanju je pomembnost razvoja podobe znamke kot posebna komponenta za oblikovanje trženjskega spleta za ustvarjanje trajne konkurentne prednosti. Podoba blagovne znamke igra pomembno vlogo pri razvoju kozmetične blagovne znamke, saj je povezana z ugledom in verodostojnostjo podjetja. V tej nalogi smo zato analizirali in definirali razliko med izdelkom in blagovno znamko, razvoj slovenskih v primerjavi s tujimi blagovnimi znamkami, pomen in delovanje blagovnih znamk v kozmetični industriji, opredelili smo podobo blagovne znamke, vidne elemente blagovnih znamk Afrodita in Nivea ter značilnosti generacije Z. Raziskali pa smo tudi primerjavo med podobo blagovne znamke Afrodita in Nivea pri generaciji Z. Cilj diplomske naloge je pojasniti notranji pomen blagovne znamke Afrodite in Nivee s strani generacije Z.
Ključne besede: generacija Z, blagovna znamka, kozmetično podjetje, stališča potrošnikov.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2022; Ogledov: 329; Prenosov: 52
Celotno besedilo (2,27 MB)

Opis: Trenutno so na trgu dela prisotne tri generacije, in sicer X, Y in Z. Generacije se med seboj razlikujejo po lastnostih in vrednotah tako v zasebnem kot v poklicnem življenju. Za uspešno kadrovanje moramo poznati značilnosti generacij na delovnem mestu, upoštevajoč dejavnike zaposlitve, ki vplivajo na njihovo odločitev o zaposlitvi in dejavnike, ki so generacijam pomembni na delovnem mestu in vplivajo na njihovo zadovoljstvo in dolžino zaposlitve. Za uspešno upravljanje kadra, kjer je dandanes potreben tudi medgeneracijski management, moramo torej poznati lastnosti generacij na delovnem mestu in njihove vrednote. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili splošne značilnosti generacij X, Y in Z ter njihove dejavnike zaposlitve in vlogo na delovnem mestu. Spoznali smo postopek kadrovanja, pri katerem moramo upoštevati značilnosti generacij, če želimo, da je kadrovanje kar se da uspešno. V raziskovalnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo o dejavnikih zaposlitve, značilnih dejavnikih na delovnem mestu ter lastnostih generacij X, Y in Z na delovnem mestu. Uporabili smo programa Excel in PSPP, s pomočjo katerih smo preverili veljavnost hipotez na podlagi rezultatov t-testa. Spoznali smo, da med generacijama X in Y ne prihaja do bistvenih razlik, na drugi strani pa se mlajša generacija Z v nekaterih dejavnikih od njiju razlikuje in tem dejavnikom pripisuje bistveno večji ali manjši pomen. S testiranjem hipotez smo ugotovili, da je finančno stanje delodajalca bolj pomembno za generacijo X kot Y, prav tako odnosi s sodelavci ter da je generacija X na delovnem mestu bolj iznajdljiva kot generacija Z. V prihodnosti bodo delodajalci primorani prilagoditi proces iskanja kadra in izbrati prave kanale za oglaševanje, obenem pa izbrati tudi ustrezne metode upravljanja kadrov, če bodo želeli pridobiti in zadržati generacijsko raznolik kader.
Ključne besede: Generacija X, Generacija Y, Generacija Z, zaposlovanje, delovno mesto
Objavljeno v DKUM: 14.10.2022; Ogledov: 471; Prenosov: 116
Celotno besedilo (1,59 MB)