Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na pojav kadrovski cunami, ki predstavlja enega največjih izzivov sodobnega trga dela, ter njegov vpliv na organizacije. Razvoj kadrovanja iz administrativne funkcije v strateško področje omogoča globlje razumevanje pomena ljudi kot najpomembnejšega vira organizacije. Osrednji poudarek pa je na pojavu kadrovski cunami, ki opozarja na nestabilnost in hitre spremembe na trgu dela. Kadrovski cunami odraža izzive, kot so naraščanje pomanjkanje talentov, povečana fluktuacija zaposlenih in širši gospodarski vpliv. Pandemija je te dinamike še dodatno pospešila in podjetja spodbudila k ponovnemu premisleku o delovnih pogojih in angažiranju zaposlenih. Organizacije lahko izziv obrnejo v priložnost z razumevanjem potreb zaposlenih, prilagajanjem njihovim pričakovanjem ter gradnjo kulture, ki spodbuja povezanost in dolgoročno zvestobo. Posebno vlogo ima tudi generacija Z, ki s svojo tehnološko pismenostjo, iskanjem smiselnega dela in poudarkom na ravnovesju med delom in življenjem preoblikuje trg dela in vpliva na sam pojav. Priporočila vključujejo uvajanje hibridnih modelov dela, podporo duševnemu zdravju in vlaganje v digitalno transformacijo, da bi zadostili tehnološko napredni naravi generacije Z. Med raziskavo smo ugotovili, da neizpolnjeni delovni pogoji, kot so nejasna pričakovanja, pomanjkanje podpore in omejene možnosti za razvoj, pomembno prispevajo k odhodu zaposlenih ter zmanjšujejo zavzetost. Generacija Z, kot eden izmed večjih vplivnežev samega pojava dajejo prednost prilagodljivim delovnim pogojem, uravnoteženosti med delom in zasebnim življenjem ter skladnosti z vrednotami organizacije, kar povečuje njihovo fluktuacijo, če ta pričakovanja niso izpolnjena. Poleg tega kadrovski cunami je vse bolj razširjen pojav, ki vpliva na različne sektorje zaradi pomanjkanja usposobljene delovne sile in hitrih sprememb na trgu dela.
Ključne besede: kadrovski cunami, generacija Z, talenti, kadrovanje, kadrovski proces.
Objavljeno v DKUM: 20.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 50
Celotno besedilo (825,42 KB)

Opis: V dinamičnem globalnem okolju, kjer digitalizacija in družbeno-ekonomske spremembe temeljito preoblikujejo trg dela, postajajo delovne vrednote mladih ključen dejavnik pri oblikovanju organizacijskih praks. Generacija Z, ki predstavlja novo delovno silo, vstopa na trg dela z vrednotami, ki se pomembno razlikujejo od vrednot prejšnjih generacij. Te spremembe zahtevajo prilagoditve delodajalcev, zlasti v kontekstu upravljanja človeških virov, delovnih pogojev in organizacijske kulture. Raziskava, ki je bila izvedena v Sloveniji, Združenih državah Amerike in Indiji, je razkrila, da mladi v Sloveniji največjo pozornost namenjajo ekstrinzičnim vrednotam, kot so varnost zaposlitve, ustrezno plačilo in ravnotežje med delom ter prostim časom. Poleg teh vrednot so za mlade ključne tudi priložnosti za osebni in profesionalni razvoj. Socialne vrednote, kot so odnosi na delovnem mestu, ter prestižne vrednote, kot so status in vpliv, so ocenjene kot manj pomembne. Mednarodna primerjava z mladimi iz ZDA in Indije je tako razkrila pomembne kulturne razlike; ameriška mladina postavlja v ospredje osebni uspeh in karierni napredek, medtem ko indijska mladina večjo težo pripisuje socialni stabilnosti in varnosti zaposlitve. Naša diplomska naloga tako analizira, kako se morajo organizacije prilagoditi pričakovanjem Generacije Z, da bi učinkovito privabile in obdržale te mlade talente, saj spremembe v vrednotah zaposlenih narekujejo nujnost preoblikovanja delovnih praks, kar vključuje zagotavljanje večje fleksibilnosti, priložnosti za razvoj in ustreznih delovnih pogojev. Prav tako pa ponuja poglobljen vpogled v trende, ki bodo oblikovali prihodnje delovno okolje, in navaja priporočila za organizacije, ki si želijo ohraniti konkurenčno prednost s pristopom, ki vključuje nove generacije zaposlenih.
Ključne besede: delovne vrednote, generacija Z, vedenje mladih, mladi odrasli
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 72
Celotno besedilo (2,06 MB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga družbenih omrežij pri ustvarjanju zaznane vrednosti blagovne znamke, obravnava vpliv družbenih omrežij Facebook in Instagram na zaznano vrednost blagovnih znamk Milka in Cukrček. V teoretičnem delu so opredeljeni ključni pojmi, kot sta pozicioniranje in zaznana vrednost blagovne znamke. Raziskane so različne strategije za uspešno pozicioniranje blagovnih znamk v konkurenčnem poslovnem okolju. Poseben poudarek je namenjen opredelitvi, kako generaciji X in Z različno dojemata in uporabljata družbena omrežja ter kako te razlike vplivajo na njuno zaznavo blagovnih znamk. Diplomsko delo preučuje tudi specifične dejavnike, ki vplivajo na pozicioniranje blagovne znamke pri obeh generacijah, in identificira strategije ter procese, ki jih morajo podjetja vključiti za uspešno pozicioniranje blagovne znamke. Aplikativni del vključuje podrobno analizo uporabe družbenih omrežij pri blagovnih znamkah Milka in Cukrček. V sklopu aplikativnega dela so bili vključeni tudi rezultati anketnega vprašalnika, ki potrjujejo, da družbena omrežja močneje vplivajo na zaznavo blagovnih znamk pri generaciji Z v primerjavi z generacijo X, pri čemer so videoposnetki in interaktivne vsebine še posebej pomembne za mlajšo generacijo. Diplomsko delo preučuje tudi priložnosti in izzive, s katerimi se blagovni znamki Milka in Cukrček soočata pri pozicioniranju na družbenih omrežjih, ter ponuja priporočila za izboljšanje marketinških strategij za večjo angažiranost in zvestobo odjemalcev. Poleg tega delo ponuja vpogled v pomen prilagajanja vsebin specifičnim generacijskim preferencam in raziskuje dejavnike, ki vplivajo na zaznavo blagovne znamke pri različnih demografskih skupinah. Diplomska naloga tako nudi celovit vpogled v vlogo družbenih omrežij pri ustvarjanju zaznane vrednosti blagovne znamke in poudarja pomen prilagajanja marketinških strategij glede na generacijske razlike, kar je ključno za uspešno pozicioniranje blagovnih znamk v sodobnem digitalnem okolju.
Ključne besede: družbena omrežja, zaznana vrednost blagovne znamke, generacija X, generacija Z, pozicioniranje blagovne znamke
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,85 MB)

Opis: Trenutno se na delovnem trgu prepletajo štiri generacije, ki se med seboj razlikujejo, kar vodjam predstavlja številne izzive. Pomembno je, da vodje poznajo svoje zaposlene in prepoznajo razlike med njimi, saj lahko le tako učinkovito pristopijo k posamezni generaciji in posledično prispevajo k uspešnemu in učinkovitemu poslovanju svoje organizacije. V zadnjih nekaj letih je prav generacija Z tista, ki potrebuje večje prilagoditve na delovnem mestu, predvsem na področju motiviranja in komuniciranja. Ta nova generacija je odraščala v digitalnem svetu, zato pričakuje preprostost in je navajena, da je vse, kar potrebuje, dosegljivo le s pritiskom na gumb. V prvem delu diplomske naloge smo raziskovali področje vodenja, v okviru katerega smo predstavili različne stile in teorije vodenja ter pomen motivacije in komunikacije pri vodenju. V nadaljevanju naloge smo se osredotočili na generacije in njihove značilnosti. Ugotavljali smo tudi, kakšen stil bi bil najprimernejši za vodenje generacije Z. V empiričnem delu naloge smo naredili raziskavo, v kateri nas je zanimalo, kako vodje najučinkoviteje pristopijo k vodenju generacije Z. Izvedli smo intervjuje z vodstvenimi kadri, vprašanja pa so se nanašala na stile vodenja, ki jih vodje uporabljajo, kadar vodijo generacijo Z, motivacijo in komunikacijo. Pridobljene rezultate smo analizirali in ugotovili, da se vodje zavedajo medgeneracijskih razlik na delovnem mestu, vendar pa se v praksi kažejo težave pri implementaciji takšnih stilov vodenja, ki bi generaciji Z najbolj ustrezali. Analiza je pokazala, da je v praksi pri delu z generacijo Z še zmeraj najbolj razširjen avtokratski pristop, sodobnejši stili vodenja, ki jih literatura navaja kot najučinkovitejše pri delu s pripadniki generacije Z, pa v praksi še niso široko sprejeti. S pomočjo analize smo kot najpomembnejše motivatorje za to generacijo opredelili denar in denarne nagrade ter hitro napredovanje na delovnem mestu. Vodje se pri načinu komuniciranja generaciji Z prilagajajo, kadar gre za posredno komunikacijo, saj pri tej uporabljajo socialna omrežja. Kadar morajo vodje tej generaciji podati navodila in opredeliti svoja pričakovanja pa uporabijo formalno komunikacijo.
Ključne besede: vodenje, izzivi, generacije, generacija Z, stili vodenja, teorije vodenja
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pričakovanja generacije Z glede zaposlitve v Pomurju obravnava značilnosti generacije Z ter njihova pričakovanja glede zaposlitve. Namen raziskave je bilo ugotoviti, kaj generacija Z pričakuje od bodočega delovnega mesta. Delo se osredotoča na značilnosti generacije Z, vključno z njihovimi delovnimi vrednotami in pričakovanji, ter pomenom razumevanja teh značilnosti za uspešno zaposlovanje in razvoj kadrov. Uporabljene metode raziskovanja vključujejo sistematični pregled literature ter empirično raziskavo, ki je temeljila na anketnem vprašalniku, posredovanem mladim iz Pomurja. Rezultati ankete so pokazali, da generacija Z v Pomurju poudarja pomembnost pravičnega plačila, ravnotežja med delom in zasebnim življenjem, možnosti kariernega razvoja, fleksibilnosti pri delovnem času in dobro delovno okolje. Na podlagi teh ugotovitev so bila oblikovana priporočila za organizacije o tem, kako prilagoditi svoje strategije zaposlovanja in upravljanja s kadri, da bodo bolj privlačna za to generacijo. Priporočila vključujejo prilagajanje delovnih pogojev, spodbujanje kariernega razvoja, ustvarjanje pozitivne delovne kulture ter zagotavljanje fleksibilnih delovnih možnosti.
Ključne besede: Generacija Z, generacijska pričakovanja, zaposlitev, Pomurje
Objavljeno v DKUM: 28.06.2024; Ogledov: 191; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,21 MB)