| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Pričakovanja generacije Z glede zaposlitve v Pomurju
Emeli Šemen, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pričakovanja generacije Z glede zaposlitve v Pomurju obravnava značilnosti generacije Z ter njihova pričakovanja glede zaposlitve. Namen raziskave je bilo ugotoviti, kaj generacija Z pričakuje od bodočega delovnega mesta. Delo se osredotoča na značilnosti generacije Z, vključno z njihovimi delovnimi vrednotami in pričakovanji, ter pomenom razumevanja teh značilnosti za uspešno zaposlovanje in razvoj kadrov. Uporabljene metode raziskovanja vključujejo sistematični pregled literature ter empirično raziskavo, ki je temeljila na anketnem vprašalniku, posredovanem mladim iz Pomurja. Rezultati ankete so pokazali, da generacija Z v Pomurju poudarja pomembnost pravičnega plačila, ravnotežja med delom in zasebnim življenjem, možnosti kariernega razvoja, fleksibilnosti pri delovnem času in dobro delovno okolje. Na podlagi teh ugotovitev so bila oblikovana priporočila za organizacije o tem, kako prilagoditi svoje strategije zaposlovanja in upravljanja s kadri, da bodo bolj privlačna za to generacijo. Priporočila vključujejo prilagajanje delovnih pogojev, spodbujanje kariernega razvoja, ustvarjanje pozitivne delovne kulture ter zagotavljanje fleksibilnih delovnih možnosti.
Ključne besede: Generacija Z, generacijska pričakovanja, zaposlitev, Pomurje
Objavljeno v DKUM: 28.06.2024; Ogledov: 111; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

2.
Proces pridobivanja kadrov generacije Z
Nejc Bernik, 2024, magistrsko delo

Opis: Organizacije se v zadnjih letih soočajo s problematiko pomanjkanja kadra. K temu so pripomogle tudi značilnosti generacije Z, ki predstavlja osebe, rojene med letoma 1995 in 2010 . Generacija Z se za razliko od generacije Y in generacije X, ki nastopata v vlogi delodajalcev, pomembno razlikuje ne le po načinu življenja, temveč tudi po vrednotah. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, katere značilnosti odlikujejo generacijo Z in kako te značilnosti vplivajo na proces njenega zaposlovanja. V ta namen je izvedena raziskava med populacijo generacije Z. Raziskava poteka v treh delih. Prvi del raziskave se nanaša na anketni vprašalnik, ki je bil razdeljen med splošno populacijo generacije Z. Drugi del raziskave poteka v proizvodnji organizaciji Domel, d. o. o., kjer se anketira že zaposleno generacijo Z. Tretji del raziskave poteka s pomočjo metode intervjuvanja, kjer s pomočjo usmerjenega intervjuja pridobimo podatke vodje kadrovske službe v organizaciji Domel, d. o. o. Z anketiranjem splošne populacije generacije Z in že zaposlene generacije Z v organizaciji Domel, d. o. o., ugotavljamo, kaj omenjeno generacijo motivira, kakšno razmerje med prostim časom in kariero si želi ter kaj ji pri delu v organizaciji pomeni največ in kaj najmanj, predvsem v smislu organizacijske klime. Ugotovimo, da se značilnosti generacije Z razlikujejo od starejših generacij, saj je generacija Z najbolj digitalno vešča generacija do sedaj. Zaradi znanja, ki ga ima za uporabo digitalne tehnologije, bodočim delodajalcem predstavlja neprecenljiv kader. Izsledke teh dveh raziskav nadgradimo tudi s podatki na osnovi usmerjenega intervjuja in delodajalcem predlagamo možnosti zaposlitve generacije Z. Ugotovimo tudi, da bodo morali delodajalci prilagoditi delovne procese, če bodo želeli pridobiti, predvsem pa ohraniti kadre generacije Z.
Ključne besede: značilnosti, pridobivanje, generacija Z, organizacije, Domel
Objavljeno v DKUM: 12.06.2024; Ogledov: 76; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (4,02 MB)

3.
Pričakovanja generacije z ob prvi zaposlitvi
Karin Eržen, 2024, diplomsko delo

Opis: Generacija Z že vstopa na trg dela, zato je pomembno, da jo delodajalci dodobra spoznajo, saj bodo tako lahko oblikovali konkurenčna delovna mesta in pridobili mlado, izobraženo in inovativno delovno silo. Cilj diplomskega dela je bil raziskati, kaj pripadniki generacije Z pričakujejo od prve zaposlitve. Osredotočili smo se na pričakovanja pripadnikov generacije Z glede finančnega nagrajevanja, fleksibilnosti lokacije delovnega mesta in delovnega časa, kariere, povezane s strokovno in osebnostno rastjo, medsebojnih odnosov na delovnem mestu in branda organizacije. Rezultati raziskave so pokazali, da si anketiranci od prve zaposlitve želijo predvsem dobrega plačila, možnost fleksibilnega prihoda in odhoda z delovnega mesta, možnost napredovanja na delovnem mestu, možnost osebnega ter profesionalnega razvoja, dobre medsebojne odnose tako med sodelavci kot tudi z vodstvom podjetja ter da se vrednote blagovne znamke ujemajo z njihovimi osebnimi vrednotami. Da bodo delodajalci v svoj kolektiv pridobili delovno silo, ki pripada generaciji Z, predlagamo, da skupaj z generacijo Z oblikujejo jasno sliko o njihovi finančni rasti ter njihove uspehe povežejo s finančnimi nagradami, zaposlenim omogočijo samostojno prilagajanje urnika, možnost napredovanja in osebnega ter profesionalnega razvoja, skupaj s pripadniki generacije Z pripravijo načrt izobraževanja in sistem napredovanja, za sklepanje dobrih medsebojnih odnosov med zaposlenimi naj organizirajo razne dejavnosti ter nazadnje, brand podjetja naj prilagodijo tako, da se bo ta povezovala s prepričanji generacije Z.
Ključne besede: generacija Z, prva zaposlitev, dejavniki privlačnosti delovnega mesta
Objavljeno v DKUM: 28.05.2024; Ogledov: 191; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (870,52 KB)

4.
Generacija Z in atrakcije temnega turizma na osnovi serijskih morilcev : magistrsko delo
Luka Gošek, 2023, magistrsko delo

Opis: Temni turizem je podvrst turizma, ki v zadnjih časih pridobiva vse več zanimanja s strani javnosti, še vseeno pa obstajajo področja temnega turizma, ki so deloma neznana in neraziskana. Takšen je na primer temni turizem na osnovi dejanj serijskih morilcev. Turisti, ki se ueležujejo takšnih atrakcij, si želijo unikatnosti, drugačnosti in izstopa iz vsakdanjosti. Enake želje na potovanjih pa imajo tudi pripadniki generacije Z, ki so rojeni med leti 1995 in 2015. V nalogi smo s pomočjo analize literature postavili definicijo temnega turizma na osnovi dejanj serijskih morilcev. Prav tako smo s pomočjo analize anketnega vprašalnika, v katerem je sodelovalo 416 pripadnikov slovenske generacije Z, ugotovili, da je produkt temnega turizma na osnovi serijskega morilca atraktiven za slovenske pripadnike generacije Z. Spoznali smo njihove želje glede oblikovanja takšnega produkta in ugotovili, da bi pripadniki generacije Z lahko predstavljali ciljno skupino za takšen turistični produkt.
Ključne besede: Temni turizem, serijskih morilci, generacija Z
Objavljeno v DKUM: 08.01.2024; Ogledov: 351; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

5.
Zaznavni zemljevid slovenskih vplivnežev pri generaciji Z
Nika Koziker, 2023, diplomsko delo

Opis: Vplivneži so v današnjem času doživeli velik razcvet predvsem kot posledica digitalizacije, ki je omogočila enostaven dostop do različnih platform in omrežij. Z vplivneži so neposredno povezani tudi njihovi sledilci, ki so največji kritiki, kar se tiče ustvarjanja vsebin. Namen raziskave je bil na podlagi subjektivnih mnenj ustvariti zaznavni zemljevid slovenskih vplivnežev za generacijo Z. V teoretičnem delu smo podali definicijo vplivnežev, našteli ključne slabosti in prednosti sodelovanja z vplivneži, omenili razvoj vplivnežev ter na kratko predstavili nekatere slovenske vplivneže. Opredelili smo tudi generacijo Z in izpostavili njene značilnosti. Kot ključni rezultat naše raziskave smo predstavili zaznavni zemljevid vplivnežev generacije Z.
Ključne besede: generacija Z, vplivneži, zaznavni zemljevid
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 417; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

6.
Delovno okolje po meri generacije "Z" - študija primera študentov Fakultete za turizem Univerze v Mariboru : študija primera študentov Fakultete za turizem Univerze v Mariboru
Karmen Jarkovič, 2023, diplomsko delo

Opis: Študentje Fakultete za turizem Univerze v Mariboru, predstavniki generacije Z, demografske kohorte, rojene med letoma 1995 in 2015, vstopajo med delovno silo z edinstvenimi pričakovanji in prednostmi. Ti kot najmlajša generacija zaposlenih prinašajo svež pogled in željo po delovnem okolju, ki je v skladu z njihovimi vrednotami in zahtevami. Delovna okolja, ki jih podjetja ustvarjajo za nas in vse prihodnje generacije, so dandanes vse manj prijazna do ljudi. Na delovnem mestu preživimo dosti časa, kar tretjino tega, zato je pomembno, da je naše delovno okolje nadvse prijetno in v skladu z našimi potrebami. Neustrezno načrtovano in neorganizirano delovno okolje lahko negativno vpliva na delovno storilnost in motivacijo zaposlenih, pripomore k utrujenosti, slabemu razpoloženju ter celo depresiji. V empiričnem delu s pomočjo kvantitativne raziskave s tehniko anketiranja zato ugotavljamo, kakšno delovno okolje ustvariti, da bo to zadostilo pričakovanjem generacije Z, izhajajoč iz izsledkov študije primera na vzorcu študentov Fakultete za turizem Univerze v Mariboru. Na podlagi izsledkov študije primera smo naposled ugotovili, da je študentom Fakultete za turizem Univerze v Mariboru daleč najpomembnejše graditi kariero v stabilnem, varnem in prilagodljivem delovnem okolju, ki jih ne bo oviralo pri uživanju življenja. Pošteno plačilo za opravljeno delo, več dopusta in preživljanje kvalitetnega prostega časa z družino, več fleksibilnosti in prostora za izražanje lastne kreativnosti ter večja družbena in okoljska odgovornost delodajalca so namreč eni pomembnejših vidikov, ki jih študentje Fakultete za turizem Univerze v Mariboru pričakujejo od bodočega delodajalca.
Ključne besede: Delovno okolje, generacija, generacija Z, Fakulteta za turizem, študija primera
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 418; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

7.
Analiza zmogljivosti modelov shranjevanja za upravljanje velepodatkov : diplomsko delo
Žan Povše, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo pregledali vse shranjevalne metode podatkovnih baz. Vsako metodo smo opisali in našteli njihove glavne lastnosti. Na vsaki metodi smo tudi opravili test, ki je vključeval generacijo podatkov, pripravo poizvedovalnih stavkov in uporabo testnega orodja za pridobivanje časov izvajanja. Metode so bile testirane v smislu obvladovanja velepodatkov. Predstavili smo postopek izdelave in generacije podatkov za posamezne metode in njihove teste. Podali smo tudi primerjavo vseh metod in izvajalnih časov, za boljšo predstavo hitrosti.
Ključne besede: shranjevalne metode, generacija podatkov, testno orodje, velepodatki, izvajalni časi
Objavljeno v DKUM: 21.09.2023; Ogledov: 407; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

8.
Ujemanje posameznik-organizacija skozi prizmo osebnih vrednot na primeru generacije Z v Sloveniji
Tjaša Strmšek, 2023, magistrsko delo

Opis: Znotraj delovnega okolja se konstantno srečuje več različnih generacij, najnovejša generacija, ki trenutno vstopa na trg dela pa je generacija Z. Vsaka generacija ima lastne značilnosti in vrednote, ki oblikujejo njihovo vedenje, zato je zelo pomembno, da organizacija pozna njihove vrednote in oblikuje takšno delovno okolje, v katerem se bodo vsi posamezniki počutili dobro. Le-to se lahko doseže s konceptom ujemanje posameznik-organizacija, ki opisuje, da kongruenca vrednot posameznika in organizacije vodi v pozitivne izide na obeh straneh – zaposleni so na delu zadovoljni in doživljajo pozitivne občutke, organizaciji pa njihova uspešnost pripelje dobre poslovne rezultate. V magistrski nalogi smo raziskovali, kako se vrednote generacije Z v Sloveniji ujemajo z vrednotami podjetij domačega in tujega kapitala v Sloveniji. V raziskavo je bilo zajetih skupno 111 podjetij, na vprašalnik pa je v celoti odgovorilo 116 posameznikov rojenih med letoma 1996 in 2004, povprečne starosti 25 let. Ugotovljeno je bilo, da slovenska generacija Z daje večjo pomembnost vrednotam, ki jim sledijo podjetja domačega kapitala, da tako domača, kot tuja podjetja v Sloveniji v večini sledijo enakim vrednotam, ter da se generaciji Z zdi ujemanje posameznika z organizacijo pomembno in zato tudi pri izbiri organizacije upoštevajo njene vrednote. Prav tako si želijo delovnega okolja z dobrimi medosebnimi odnosi in kjer je poskrbljeno za njihovo zdravje, od vodje pa si najbolj želijo, da je na svojem področju kompetenten, da zna dobro komunicirati in upoštevati želje svojega tima. Raziskava, kot ena izmed prvih na tem področju, ponuja prvi vpogled v delovne in osebne vrednote slovenske generacije Z, preučuje kakšen pogled ima generacija Z na delovno okolje ter daje izhodišča za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Ključne besede: ujemanje posameznik-organizacija, generacija Z, delovne vrednote, organizacijske vrednote, delovno okolje
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 481; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

9.
Vodenje generacije Z
Leon Bohinc, 2023, diplomsko delo

Opis: Vodje morajo poznati svoje zaposlene in njihove potrebe, da lahko zagotavljajo najvišjo učinkovitost pri izvajanju vodstvenih nalog. Generacije so si med seboj zelo različne po vrednotah, ciljih in načinih dela, zato je nujno potrebno za vodjo, da pozna lastnosti posameznih generacij. Generacija Z se od prejšnjih generacij še toliko bolj razlikuje, saj so tako imenovani »otroci tehnologije«. Le ti so s tehnologijo odraščali in doživeli že kar nekaj večjih tehnoloških trendov (npr. razvoj pametnih telefonov in tabličnih računalnikov), ki so bistveno spremenili vsakdanje življenje, šolske sisteme in predvsem poslovni svet. V prvem delu diplomske naloge smo raziskali področje vodenja, v katerem smo opredelili področja vodenja, predstavili karakteristike uspešnega vodje in navedli različne teorije vodenja. V nadaljevanju smo predstavili značilnosti posameznih generacij ter strategijo za vodenje generacije Z. V drugem, empiričnem delu diplomske naloge, pa smo opravili raziskavo o vodenju generacije Z. Izdelali smo anketo, katere vprašanja se navezujejo na iskanje zaposlitve, željenem načinu vodenja in komuniciranja ter motivacijskih dejavnikov za generacijo Z. Anketo smo izvedli med slovenskimi in španskimi pripadniki generacije Z. Rezultate smo med seboj primerjali in iskali razlike ter podobnosti med slovenskimi in španskimi pripadniki generacije Z. Ugotovili smo, da med državama ne prihaja do večjih razlik. Večina zaznanih razlik se nanaša predvsem na nagrajevanje v številu dela prostih dni in količini dopusta. Za španske anketirance so tako ob iskanju dela, kot za motivacijo na delovnem mestu, pomembni dela prosti dnevi, medtem ko pri slovenskih anketirancih izstopa predvsem višina plače in denarne nagrade, kot tudi možnosti napredovanja. Navedene razkorake lahko pripišemo kulturnim razlikam med državama, saj je Španija znana po lagodnejšem in počasnejšem življenju, medtem pa v Sloveniji ljudje dajejo poudarek na uspeh in kariero.
Ključne besede: vodenje, generacije, teorije vodenja, stili vodenja, generacija Z
Objavljeno v DKUM: 19.07.2023; Ogledov: 736; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

10.
Značilnosti uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij pri generaciji alfa z vidika njihovih staršev : magistrsko delo
Andreja Benković, 2022, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu raziskujemo uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) pri članih generacije alfa. IKT se hitro razvija, zato jo otroci začnejo uporabljati vedno hitreje. Pojavi se vprašanje glede najprimernejšega posredovanja starša pri otrokovi uporabi IKT, saj so oni tisti, ki v največji meri odločajo o načinu in ravni otrokove interakcije s tehnologijo. Namen zaključnega dela je ugotoviti, katere oblike IKT člani generacije alfa najpogosteje uporabljajo, na kakšen način in s katerim namenom ter kako starši posredujejo pri otrokovi uporabi IKT in kako vplivajo nanjo. To smo preverili z vprašalnikom, na katerega je svoje odgovore podalo 274 respondentov. Vzorec vprašalnika je zajemal starše otrok, rojenih od leta 2010 do danes. Skozi tri raziskovalna vprašanja smo ugotovili določene trende uporabe IKT pri otrocih, in sicer da je pametni telefon najbolj priljubljena oblika IKT pri otrocih, medtem ko sta računalnik in tablica najmanj priljubljeni obliki. Ugotovili smo tudi, da obstajajo nekateri dejavniki, ki vplivajo na otrokovo uporabo IKT. Starost je pomemben dejavnik, ki določa pogostost otrokove uporabe IKT. Pri dejavnikih, kot so spol otroka, število otrok v družini in izobrazba starša, smo ugotovili, da vplivajo na otrokovo uporabo IKT le v nekaterih primerih, medtem ko starost starša nima značilnega vpliva na otrokovo uporabo IKT. Prav tako smo ugotovili, da se s pogostostjo uporabe IKT pri starših poveča tudi uporaba IKT pri otrocih. Glede na rezultate raziskave lahko zaključimo, da na področju Medžimurskega okrožja Republike Hrvaške obstaja generacija alfa.
Ključne besede: generacija alfa, IKT, perspektiva staršev, vpliv staršev
Objavljeno v DKUM: 22.12.2022; Ogledov: 562; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 10.73 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici