1. Dejavniki notranje in zunanje motivacije pri generaciji ZJelena Micova, 2024, diplomsko delo Opis: Motivacija je ključen dejavnik, ki človeka žene k nekemu napredku. Spodbuja ljudi, da dosegajo najboljše rezultate in uresničujejo svoje zadane cilje. Sestavljena je iz treh prvin, to so potreba, dejavnost in cilj. Delimo jo na notranjo in zunanjo motivacijo. Notranja motivacija nastopi takrat, ko je posameznik motiviran zgolj zaradi lastne želje, kot je to npr. želja po novem znanju, po izzivu, užitku in raziskovanju samega sebe. Zunanja motivacija se deli na materialne in nematerialne nagrade. Materialne so npr. denar, darila in plača. Nematerialne pa so lahko pohvala, kariera in dobra ocena.
Pripadniki generacije Z spadajo v obdobje od leta 1997 do leta 2012. To je generacija, ki je bila prisotna pri hitrem digitalnem napredku, prav tako je bila prisotna razcvetu pametnih naprav. Značilno zanje je, da jih najdemo na družbenih omrežjih. Motivirajo jih njihove vrednote, zelo pomemben pa jim je tudi osebni razvoj.
Namen raziskave je bil raziskati in analizirati motivacijo generacije Z. V raziskovalnem delu smo si zastavili raziskovalna vprašanja, na katera smo odgovore pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Ugotovili smo, kaj generacijo Z najbolj motivira in kakšen vpliv imajo nanje določeni dejavniki notranje ter zunanje motivacije.
Glavne ugotovitve izvedene ankete so, da so v večini odgovarjale ženske, stopnja izobrazbe anketiranih je v povprečju srednješolska. Izobrazba je anketirancem zmerno pomembna. V večini dajejo velik poudarek motivaciji, saj z njeno pomočjo lažje opravljajo zadane naloge. Glede zunanje motivacije je na prvem mestu denar, pri notranji motivaciji pa občutek dosežka. Ker so anketiranci rojeni v obdobje tehnologije, jim le-ta ne predstavlja večjih težav, tehnološko pa so podučeni do neke mere. Prav tako se anketiranci nekoliko strinjajo, da se nekaj stvari naučijo tudi od Youtuba. Povprašali smo jih tudi, ali so imeli njihovi starši vpliv pri izbiri njihove izobrazbene smeri, v večini niso imeli vpliva. Generacija Z se zaveda pomembnosti ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. Povprečno so naklonjeni delu od doma. Velika večina anketirancev v prihodnosti želi postati samostojni podjetnik. Kljub teoretičnim izhodiščem smo s pomočjo analize podatkov pridobljenih z anketo ugotovili, da pripadniki generacije Z raje komunicirajo v živo.
Ključne besede: motivacija, notranja motivacija, zunanja motivacija, generacija Z
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 49
 Celotno besedilo (544,32 KB) |
2. Vloga družbenih omrežij pri ustvarjanju zaznane vrednosti blagovne znamkeTjaša Penica, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga družbenih omrežij pri ustvarjanju zaznane vrednosti blagovne znamke, obravnava vpliv družbenih omrežij Facebook in Instagram na zaznano vrednost blagovnih znamk Milka in Cukrček. V teoretičnem delu so opredeljeni ključni pojmi, kot sta pozicioniranje in zaznana vrednost blagovne znamke. Raziskane so različne strategije za uspešno pozicioniranje blagovnih znamk v konkurenčnem poslovnem okolju. Poseben poudarek je namenjen opredelitvi, kako generaciji X in Z različno dojemata in uporabljata družbena omrežja ter kako te razlike vplivajo na njuno zaznavo blagovnih znamk. Diplomsko delo preučuje tudi specifične dejavnike, ki vplivajo na pozicioniranje blagovne znamke pri obeh generacijah, in identificira strategije ter procese, ki jih morajo podjetja vključiti za uspešno pozicioniranje blagovne znamke. Aplikativni del vključuje podrobno analizo uporabe družbenih omrežij pri blagovnih znamkah Milka in Cukrček. V sklopu aplikativnega dela so bili vključeni tudi rezultati anketnega vprašalnika, ki potrjujejo, da družbena omrežja močneje vplivajo na zaznavo blagovnih znamk pri generaciji Z v primerjavi z generacijo X, pri čemer so videoposnetki in interaktivne vsebine še posebej pomembne za mlajšo generacijo. Diplomsko delo preučuje tudi priložnosti in izzive, s katerimi se blagovni znamki Milka in Cukrček soočata pri pozicioniranju na družbenih omrežjih, ter ponuja priporočila za izboljšanje marketinških strategij za večjo angažiranost in zvestobo odjemalcev. Poleg tega delo ponuja vpogled v pomen prilagajanja vsebin specifičnim generacijskim preferencam in raziskuje dejavnike, ki vplivajo na zaznavo blagovne znamke pri različnih demografskih skupinah. Diplomska naloga tako nudi celovit vpogled v vlogo družbenih omrežij pri ustvarjanju zaznane vrednosti blagovne znamke in poudarja pomen prilagajanja marketinških strategij glede na generacijske razlike, kar je ključno za uspešno pozicioniranje blagovnih znamk v sodobnem digitalnem okolju.
Ključne besede: družbena omrežja, zaznana vrednost blagovne znamke, generacija X, generacija Z, pozicioniranje blagovne znamke
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,85 MB) |
3. Upravljanje s časom med pripadniki generacije ZJustyna Karolina Juralewicz, 2024, diplomsko delo Opis: Generacija Z so osebe, ki počasi vstopajo v »odraslo življenje«, kar pomeni, da se v njihovem življenju pojavlja veliko obremenitev zaradi povečanega števila obveznosti. Naš namen je bil raziskati, kako pripadniki generacije Z upravljajo s časom in ali so pri tem uspešni, ali so uspešni pri določanju prioritet ter kako jih določajo in ali pogosto odlašajo svoje obveznosti. Zanimalo nas je tudi, ali ima lahko slabo upravljanje s časom negativne posledice.
Raziskavo smo izvedli tako, da smo zbrali podatke, pridobljene z anketo v obliki spletnega vprašalnika, ki smo ga poslali preko socialnih omrežij in elektronske pošte. Te podatke smo kasneje analizirali in svoje ugotovitve tudi zapisali. Ugotovili smo, da večina anketirancev ve, kaj je upravljanje s časom, pri upravljanju s časom in pri določanju prioritet so dokaj uspešni, vendar pogosto odlašajo svoje obveznosti.
Slabo upravljanje s časom pa jim prinaša stres, padec motivacije in produktivnosti, slabo voljo in izgorelost. Za boljše upravljanje s časom je pomembna odstranitev vseh motenj in zmanjšanje odlašanja. To je pomembno predvsem zato, ker ima slabo upravljanje s časom lahko veliko negativnih posledic.
Ključne besede: generacija, pripadniki, čas, upravljanje
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,59 MB) |
4. Izzivi vodenja generacije ZPia Lucia Vilič, 2024, diplomsko delo Opis: Trenutno se na delovnem trgu prepletajo štiri generacije, ki se med seboj razlikujejo, kar vodjam predstavlja številne izzive. Pomembno je, da vodje poznajo svoje zaposlene in prepoznajo razlike med njimi, saj lahko le tako učinkovito pristopijo k posamezni generaciji in posledično prispevajo k uspešnemu in učinkovitemu poslovanju svoje organizacije. V zadnjih nekaj letih je prav generacija Z tista, ki potrebuje večje prilagoditve na delovnem mestu, predvsem na področju motiviranja in komuniciranja. Ta nova generacija je odraščala v digitalnem svetu, zato pričakuje preprostost in je navajena, da je vse, kar potrebuje, dosegljivo le s pritiskom na gumb.
V prvem delu diplomske naloge smo raziskovali področje vodenja, v okviru katerega smo predstavili različne stile in teorije vodenja ter pomen motivacije in komunikacije pri vodenju. V nadaljevanju naloge smo se osredotočili na generacije in njihove značilnosti. Ugotavljali smo tudi, kakšen stil bi bil najprimernejši za vodenje generacije Z.
V empiričnem delu naloge smo naredili raziskavo, v kateri nas je zanimalo, kako vodje najučinkoviteje pristopijo k vodenju generacije Z. Izvedli smo intervjuje z vodstvenimi kadri, vprašanja pa so se nanašala na stile vodenja, ki jih vodje uporabljajo, kadar vodijo generacijo Z, motivacijo in komunikacijo.
Pridobljene rezultate smo analizirali in ugotovili, da se vodje zavedajo medgeneracijskih razlik na delovnem mestu, vendar pa se v praksi kažejo težave pri implementaciji takšnih stilov vodenja, ki bi generaciji Z najbolj ustrezali. Analiza je pokazala, da je v praksi pri delu z generacijo Z še zmeraj najbolj razširjen avtokratski pristop, sodobnejši stili vodenja, ki jih literatura navaja kot najučinkovitejše pri delu s pripadniki generacije Z, pa v praksi še niso široko sprejeti. S pomočjo analize smo kot najpomembnejše motivatorje za to generacijo opredelili denar in denarne nagrade ter hitro napredovanje na delovnem mestu. Vodje se pri načinu komuniciranja generaciji Z prilagajajo, kadar gre za posredno komunikacijo, saj pri tej uporabljajo socialna omrežja. Kadar morajo vodje tej generaciji podati navodila in opredeliti svoja pričakovanja pa uporabijo formalno komunikacijo.
Ključne besede: vodenje, izzivi, generacije, generacija Z, stili vodenja, teorije vodenja
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,16 MB) |
5. Delovne vrednote generacije Z v SlovenijiUrška Hozjan, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu preučujemo delovne vrednote generacije Z v Sloveniji in primerjamo ugotovitve z že znanimi raziskavami iz Združenih držav Amerike. Generacija Z v Sloveniji ceni intrinzične delovne vrednote, kot so izzivi, učenje in svoboda pri delu, kar je v nasprotju z ZDA, kjer so ekstrinzične delovne vrednote, kot so stabilnost in ugodnosti, najpomembnejše. Študija ugotavlja, da so socialne delovne vrednote srednje pomembne, medtem ko so prestižne delovne vrednote na zadnjem mestu, kar kaže na osredotočenost na osebni razvoj in dobro počutje.
Raziskava opozarja na potrebo po prilagoditvi delovnega okolja za generacijo Z, da bi dosegli bolj uravnotežene delovne vrednote in izboljšali njihovo delovno izkušnjo. Predlaga uvedbo fleksibilnega delovnega časa, možnosti za delo na daljavo in spodbujanje izobraževanja in rasti za povečanje zadovoljstva in uspešnosti te generacije na delovnem mestu.
Ključne besede: delovne vrednote, generacija Z, generacijska teorija, generacijske kohorte
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,63 MB) |
6. Pričakovanja generacije Z glede zaposlitve v PomurjuEmeli Šemen, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Pričakovanja generacije Z glede zaposlitve v Pomurju obravnava značilnosti generacije Z ter njihova pričakovanja glede zaposlitve. Namen raziskave je bilo ugotoviti, kaj generacija Z pričakuje od bodočega delovnega mesta. Delo se osredotoča na značilnosti generacije Z, vključno z njihovimi delovnimi vrednotami in pričakovanji, ter pomenom razumevanja teh značilnosti za uspešno zaposlovanje in razvoj kadrov. Uporabljene metode raziskovanja vključujejo sistematični pregled literature ter empirično raziskavo, ki je temeljila na anketnem vprašalniku, posredovanem mladim iz Pomurja. Rezultati ankete so pokazali, da generacija Z v Pomurju poudarja pomembnost pravičnega plačila, ravnotežja med delom in zasebnim življenjem, možnosti kariernega razvoja, fleksibilnosti pri delovnem času in dobro delovno okolje. Na podlagi teh ugotovitev so bila oblikovana priporočila za organizacije o tem, kako prilagoditi svoje strategije zaposlovanja in upravljanja s kadri, da bodo bolj privlačna za to generacijo. Priporočila vključujejo prilagajanje delovnih pogojev, spodbujanje kariernega razvoja, ustvarjanje pozitivne delovne kulture ter zagotavljanje fleksibilnih delovnih možnosti.
Ključne besede: Generacija Z, generacijska pričakovanja, zaposlitev, Pomurje
Objavljeno v DKUM: 28.06.2024; Ogledov: 191; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,21 MB) |
7. Proces pridobivanja kadrov generacije ZNejc Bernik, 2024, magistrsko delo Opis: Organizacije se v zadnjih letih soočajo s problematiko pomanjkanja kadra. K temu so pripomogle tudi značilnosti generacije Z, ki predstavlja osebe, rojene med letoma 1995 in 2010 . Generacija Z se za razliko od generacije Y in generacije X, ki nastopata v vlogi delodajalcev, pomembno razlikuje ne le po načinu življenja, temveč tudi po vrednotah. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, katere značilnosti odlikujejo generacijo Z in kako te značilnosti vplivajo na proces njenega zaposlovanja. V ta namen je izvedena raziskava med populacijo generacije Z. Raziskava poteka v treh delih. Prvi del raziskave se nanaša na anketni vprašalnik, ki je bil razdeljen med splošno populacijo generacije Z. Drugi del raziskave poteka v proizvodnji organizaciji Domel, d. o. o., kjer se anketira že zaposleno generacijo Z. Tretji del raziskave poteka s pomočjo metode intervjuvanja, kjer s pomočjo usmerjenega intervjuja pridobimo podatke vodje kadrovske službe v organizaciji Domel, d. o. o. Z anketiranjem splošne populacije generacije Z in že zaposlene generacije Z v organizaciji Domel, d. o. o., ugotavljamo, kaj omenjeno generacijo motivira, kakšno razmerje med prostim časom in kariero si želi ter kaj ji pri delu v organizaciji pomeni največ in kaj najmanj, predvsem v smislu organizacijske klime. Ugotovimo, da se značilnosti generacije Z razlikujejo od starejših generacij, saj je generacija Z najbolj digitalno vešča generacija do sedaj. Zaradi znanja, ki ga ima za uporabo digitalne tehnologije, bodočim delodajalcem predstavlja neprecenljiv kader. Izsledke teh dveh raziskav nadgradimo tudi s podatki na osnovi usmerjenega intervjuja in delodajalcem predlagamo možnosti zaposlitve generacije Z. Ugotovimo tudi, da bodo morali delodajalci prilagoditi delovne procese, če bodo želeli pridobiti, predvsem pa ohraniti kadre generacije Z.
Ključne besede: značilnosti, pridobivanje, generacija Z, organizacije, Domel
Objavljeno v DKUM: 12.06.2024; Ogledov: 141; Prenosov: 73
Celotno besedilo (4,02 MB) |
8. Pričakovanja generacije z ob prvi zaposlitviKarin Eržen, 2024, diplomsko delo Opis: Generacija Z že vstopa na trg dela, zato je pomembno, da jo delodajalci dodobra spoznajo, saj bodo tako lahko oblikovali konkurenčna delovna mesta in pridobili mlado, izobraženo in inovativno delovno silo. Cilj diplomskega dela je bil raziskati, kaj pripadniki generacije Z pričakujejo od prve zaposlitve. Osredotočili smo se na pričakovanja pripadnikov generacije Z glede finančnega nagrajevanja, fleksibilnosti lokacije delovnega mesta in delovnega časa, kariere, povezane s strokovno in osebnostno rastjo, medsebojnih odnosov na delovnem mestu in branda organizacije. Rezultati raziskave so pokazali, da si anketiranci od prve zaposlitve želijo predvsem dobrega plačila, možnost fleksibilnega prihoda in odhoda z delovnega mesta, možnost napredovanja na delovnem mestu, možnost osebnega ter profesionalnega razvoja, dobre medsebojne odnose tako med sodelavci kot tudi z vodstvom podjetja ter da se vrednote blagovne znamke ujemajo z njihovimi osebnimi vrednotami. Da bodo delodajalci v svoj kolektiv pridobili delovno silo, ki pripada generaciji Z, predlagamo, da skupaj z generacijo Z oblikujejo jasno sliko o njihovi finančni rasti ter njihove uspehe povežejo s finančnimi nagradami, zaposlenim omogočijo samostojno prilagajanje urnika, možnost napredovanja in osebnega ter profesionalnega razvoja, skupaj s pripadniki generacije Z pripravijo načrt izobraževanja in sistem napredovanja, za sklepanje dobrih medsebojnih odnosov med zaposlenimi naj organizirajo razne dejavnosti ter nazadnje, brand podjetja naj prilagodijo tako, da se bo ta povezovala s prepričanji generacije Z.
Ključne besede: generacija Z, prva zaposlitev, dejavniki privlačnosti delovnega mesta
Objavljeno v DKUM: 28.05.2024; Ogledov: 275; Prenosov: 51
Celotno besedilo (870,52 KB) |
9. Generacija Z in atrakcije temnega turizma na osnovi serijskih morilcev : magistrsko deloLuka Gošek, 2023, magistrsko delo Opis: Temni turizem je podvrst turizma, ki v zadnjih časih pridobiva vse več zanimanja s strani javnosti, še vseeno pa obstajajo področja temnega turizma, ki so deloma neznana in neraziskana. Takšen je na primer temni turizem na osnovi dejanj serijskih morilcev. Turisti, ki se ueležujejo takšnih atrakcij, si želijo unikatnosti, drugačnosti in izstopa iz vsakdanjosti. Enake želje na potovanjih pa imajo tudi pripadniki generacije Z, ki so rojeni med leti 1995 in 2015. V nalogi smo s pomočjo analize literature postavili definicijo temnega turizma na osnovi dejanj serijskih morilcev. Prav tako smo s pomočjo analize anketnega vprašalnika, v katerem je sodelovalo 416 pripadnikov slovenske generacije Z, ugotovili, da je produkt temnega turizma na osnovi serijskega morilca atraktiven za slovenske pripadnike generacije Z. Spoznali smo njihove želje glede oblikovanja takšnega produkta in ugotovili, da bi pripadniki generacije Z lahko predstavljali ciljno skupino za takšen turistični produkt.
Ključne besede: Temni turizem, serijskih morilci, generacija Z
Objavljeno v DKUM: 08.01.2024; Ogledov: 411; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,49 MB) |
10. Zaznavni zemljevid slovenskih vplivnežev pri generaciji ZNika Koziker, 2023, diplomsko delo Opis: Vplivneži so v današnjem času doživeli velik razcvet predvsem kot posledica digitalizacije, ki je omogočila enostaven dostop do različnih platform in omrežij. Z vplivneži so neposredno povezani tudi njihovi sledilci, ki so največji kritiki, kar se tiče ustvarjanja vsebin. Namen raziskave je bil na podlagi subjektivnih mnenj ustvariti zaznavni zemljevid slovenskih vplivnežev za generacijo Z.
V teoretičnem delu smo podali definicijo vplivnežev, našteli ključne slabosti in prednosti sodelovanja z vplivneži, omenili razvoj vplivnežev ter na kratko predstavili nekatere slovenske vplivneže. Opredelili smo tudi generacijo Z in izpostavili njene značilnosti. Kot ključni rezultat naše raziskave smo predstavili zaznavni zemljevid vplivnežev generacije Z.
Ključne besede: generacija Z, vplivneži, zaznavni zemljevid
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 498; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,35 MB) |
