| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
IZGUBLJENA GENERACIJA: PRIKAZANA NA PRIMERIH WOLFGANG BORCHERT IN ERICH MARIA REMARQUE
Jasmina Tomc, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se ukvarja z literarno ubeseditvijo generacije mladih vojakov, ki jih je vpoklic na fronto iztrgal iz zakoreninjenosti v družini in domovini. Vojna je pretrgala njihov osebni razvoj in številni so se iz vojne ali vojnega ujetništva vrnili ranjeni. Za to generacijo se je v literaturi uveljavil izraz »izgubljena generacija«. Erich Maria Remarque in Wolfgang Borchert sta bila med predstavniki te mlade generacije, ki je morala sodelovati v vojni in je po koncu vojne poskušala začeti znova. Z analizo del obeh avtorjev smo primerjali značilnosti »izgubljene generacije« po I. in po II. svetovni vojni, kakor je ubesedena v literarnih delih.
Ključne besede: Izgubljena generacija, Erich Maria Remarque, Wolfgang Borchert, protivojni roman, svetovna vojna.
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 2095; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (406,05 KB)

6.
MEDGENERACIJSKI PRENOS ZNANJA NA DELOVNEM MESTU
Tina Movern, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Prenos znanja med ljudmi igra ključno vlogo pri razvoju ter napredku človeštva. Nekaterih najbolj kompleksnih znanj kot so jeziki in kulturne norme, so lahko naučena oziroma priučena od drugih ljudi, ti pa so jih pridobili od prejšnjih generacij. Kot glavno gonilno silo razvoja neke organizacije bi prav lahko vzeli količino, kvaliteto in možnost upravljanja prenosa znanj v sami organizaciji, kar je tudi glavni predmet naše raziskave. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu se seznanimo s pojmi generacija, znanje, učeče se organizacije, medgeneracijski prenos znanja ter prenos znanja v organizaciji sami. Medgeneracijsko učenje ima pomemben učinek za organizacije, saj pripomore k izboljševanju notranjih procesov, kot so komunikacija, izmenjava znanj in zmožnosti sodelovanja. V empiričnem delu pa smo se osredotočili predvsem na medgeneracijski prenos znanja v organizacijskem okolju. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. Na podlagi analize dobljenih rezultatov smo ugotovili, da je prenos znanja s starejše generacije na mlajšo večji, kot prenos znanja z mlajše generacije na starejšo. Ena izmed pomembnejših ugotovitev je, da so anketiranci več kot polovico pridobljenega znanja na delovnem mestu pridobili z medgeneracijskim sodelovanjem.
Ključne besede: generacija, znanje, učenje, medgeneracijski prenos znanja
Objavljeno: 26.01.2015; Ogledov: 1042; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

7.
KONEC DOKLADNEGA SISTEMA POKOJNIN V SLOVENIJI - KAJ LAHKO SLEDI?
Primož Gabrič, 2012, diplomsko delo

Opis: Za nemoteno delovanje dokladnega pokojninskega sistema je potrebno ugodno razmerje med aktivno in upokojeno generacijo. Demografska razmerja so trenutno neugodna in se bodo glede na napovedi še poslabšala. Zato je treba obstoječe pokojninske sisteme prilagajati tem spremembam, če želimo ohraniti medgeneracijsko solidarnost in dolgoročen obstoj dokladnega pokojninskega sistema. Modernizacija pokojninskega sistema sledi pravim ciljem, to je zagotoviti finančno vzdržnost pokojninskega sistema in zagotoviti primerno socialno varnost starostnikom. Ključne spremembe obstoječega pokojninskega sistema imajo izrazito ugodne javnofinančne posledice, vendar zagotavljajo javnofinančno vzdržnost le na kratek rok do leta 2025. Negotovo je doseganje cilja zagotoviti primerne pokojnine, saj reforma ne dosega nadomestitvenega razmerja v višini 70 %, ki po nekaterih ocenah še omogoča vzdrževanje primernega življenjskega standarda ob upokojitvi. Nadaljnje zmanjševanje pokojnin iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja ter zaostrovanje pogojev upokojevanja bo razbremenilo javne finance. Izpad prihodkov bodo morali zavarovanci nadomestiti sami z vlaganjem v različne oblike dodatnega pokojninskega zavarovanja v okviru II. in III. stebra. Na dolgi rok pa naj bi se oblikoval nov pokojninski sistem, ki bo zasnovan na štirih stebrih. Obveznemu pokojninskemu stebru se dodaja ničelni steber, s katerim bi dosegli odpravo revščine za vse sloje prebivalstva in zagotovili osnovno socialno varnost za primer starosti, v preostalih delih pokojninskega sistema pa bi se zagotavljale nujno potrebne spodbude.
Ključne besede: pokojninski sistem, delovno aktivni, upokojena generacija, modernizacija, finančna vzdržnost, pokojnine, nadomestitveno razmerje, dodatno pokojninsko zavarovanje, ničelni steber
Objavljeno: 26.09.2012; Ogledov: 1248; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (543,85 KB)

8.
ANALIZA VPLIVA RAZPRŠENE PROIZVODNJE NA OBRATOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA
Željko Preradovič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava model nizkonapetostnega distribucijskega omrežja, na katerem so priključeni porabniki in proizvajalci. V programskem paketu Matlab/Simulink je sestavljen dinamični model omrežja, ki nam omogoča izvesti analizo napetostnega profila pri različnih obratovalnih stanjih. V modelu so uporabljeni osnovni elementi elektroenergetskega sistema, kot so: transformator, vodi, porabniki in razpršeni viri. Ob vse večjem številu razpršenih virov v naših omrežjih se postavlja vprašanje o kakovosti napetosti in, ali lahko z ustrezno generacijo jalove moči v enotah razpršene proizvodnje vplivamo na napetostne razmere. Prikazani so rezultati simulacijskih izračunov z in brez razpršenih virov.
Ključne besede: distribucijsko omrežje, generacija jalove moči, napetostni profil, kakovost napetosti
Objavljeno: 03.07.2012; Ogledov: 1717; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (3,91 MB)

9.
ERASMUS ŽIVLJENJSKI SLOG - ERASMUS SUBKULTURA - ERASMUS GENERACIJA
Monika Rešetar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi se ukvarjamo s proučevanjem študentov, ki so sodelovali v programu izmenjav Erasmus, to je program Evropske komisije, v katerem lahko študenti višje- in visokošolskih institucij opravijo del študijskih obveznosti z matične institucije na partnerski instituciji v tujini. Poleg tega, da posameznik lahko opravlja študijske ali praktične obveznosti, je namen izmenjave tudi spoznavanje kultur in narodnosti, učenje jezikov in priprave na samostojno življenje bodisi doma bodisi v tujini. V diplomi ugotavljamo, ali študenti Erasmus razvijejo distinktiven življenjski slog in po katerih značilnostih se ta slog razlikuje od običajnega življenjskega sloga študentov. Življenjski slog je, po Webru, način izvajanja posameznikovega življenja. V diplomskem delu nato ugotavljamo, katere so vrednote, ki jih študenti Erasmus med izmenjavo razvijejo oziroma okrepijo. Vrednote znotraj naše obravnave razumemo kot splošna prepričanja o tem, kaj je dobro in zaželeno, življenjski slog in vrednote pa kot elementa subkulture. Subkultura je skupina ljudi, ki se po načinu življenju, vrednotah, ki jim sledijo, stilu oblačenju, načinu govorjenja in stilu glasbe razlikuje, včasih tudi nasprotuje širši družbi in kulturi, v kateri obstaja. Ker predvidevamo, da študenti Erasmus razvijejo distinktiven življenjski slog in specifične vrednote, se v diplomski nalogi ukvarjamo s sociološko obravnavo subkultur in z možnostjo umestitve študentov Erasmus v subkulturo Erasmus. Skozi različne koncepte subkultur ugotavljamo, ali lahko posameznike, ki so bili na izmenjavi v tujini preko programa Erasmus, poimenujemo subkultura Erasmus. Ker program Erasmus letos praznuje petindvajseto obletnico in je v njem sodelovalo že več kot dva milijona posameznikov, številka pa naj bi do izteka programa, to je konec šolskega leta 2013/2014, narasla celo na tri milijone, nekateri akademiki govorijo o generaciji Erasmus. V diplomskem delu raziskujemo, kakšne so lastnosti generacije Erasmus in če se posamezniki, udeleženci programa Erasmus, čutijo del te generacije.
Ključne besede: Erasmus, subkultura, vrednote, življenjski slog, generacija Erasmus
Objavljeno: 08.11.2012; Ogledov: 1172; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

10.
MLADI IN ODNOS DO DELA
Maša Horvat, 2013, diplomsko delo

Opis: Vsi vemo, da se mladi in starejši ljudje med seboj razlikujejo. Imajo različna stališča, drugačen pogled na delo in drugačne vrednote. Mladi danes odraščajo v obdobju tehnologije in hitrega napredka, ki od njih zahteva hitro odzivnost in prilagodljivost dani situaciji. Vse bolj je cenjeno znanje, vse manj pa trdo praktično delo. V diplomski nalogi smo obravnavali/raziskovali, kako mladi (generacija X) gledajo na delo, oziroma kakšen odnos imajo do dela. Nalogo smo razdelili na dva dela; na teoretični del in praktični del. V teoretičnem delu smo obravnavali delo, vrednote ter generacijo X in Y. V generacijo X spadajo ljudje, rojeni po letu 1981, v generacijo Y pa ljudje, rojeni med letoma 1961 in 1980. V praktičnem delu smo uporabili anketni vprašalnik, v katerem smo ljudi, rojene med letoma 1961 in 1980 in ljudi rojene po letu 1981 spraševali o odnosu do dela in pomembnosti vrednot. V sklepnem delu naloge predstavljamo ugotovitve in mnenja mladih (generacija X) o odnosu do dela in vrednotah.
Ključne besede: vrednote, generacija x, generacija y, delo, mladost
Objavljeno: 20.09.2013; Ogledov: 1576; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (619,04 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici